Priča Spahića: Inšpektor Karišik je rekel, da vse ve, zahtevali so izločitev tožilca

SARAJevo, (Patria) - Z zaslišanjem Ahmeda Spahića se je danes pred sodiščem BiH nadaljeval postopek v primeru Džemal Hadžić in drugi, v zvezi z napadom na Čemerno, kjer so bile nameščene štiri havbice VRS-a, Teritorialna obramba pa je izvedla napad z namenom nevtraliziranja havbic.

Spahić je imel zaščitne ukrepe, danes pa je zahteval razkritje svoje identitete, „ker se nikogar ne boji“. Ta priča tožilstva je s svojo današnjo izjavo ponovno razburkala „strasti“ v sodni dvorani, ko je dejal, da mu je inšpektor SIPA-e Karišik med zasliševanjem sporočil, da „oni vse vedo, in da je njegova naloga le podpisati“.

Ta priča je povedala, da so mu bila omenjena tri imena: „Teufik (Tufko), Mirsad Bešlija in Enes Durak“.

„Tufa sploh ne poznam, rečeno mi je bilo, da je močan. Človeka nisem nikoli videl niti ga poznam še danes,“ je dejal Spahić.

Vsi zagovorniki so vložili ugovor zoper zakonitost zaslišanja te priče, odvetnik Ifet Feraget pa je zahteval izločitev tožilca Vladimirja Simovića, glede na to, da nobenih od 120 prič ni bilo posnetih, čeprav je tožilstvo BiH najbolj opremljeno.

Tožilec Simović je dejal, da je bila dvorana najpogosteje zasedena, na kar je Feraget odgovoril: „Ni mogoče, da je bilo to v vseh 120 primerih“.

Spahić je tožilcu Simoviću dejal, da mu je pred vstopom v sodno dvorano ponovil, da to, kar bere tožilec, niso njegove besede, ampak besede tistega, kar je napisal Milenko Karišik, on pa je le podpisal.

Ta priča je v odgovoru na vprašanja obrambe dejal, da so mu rekli, da je lahko obtožen, če ne bo sodeloval s tožilstvom BIH.

„Dve uri so me navzkrižno zasliševali. Ko me vi, tožilec, vprašate, začnem odgovarjati, v besedo mi vstopi inšpektor. Podpisal sem ta zapisnik, ker sem verjel v institucije in ljudi. Tukaj danes odgovorno trdim, da nekaterih stvari iz te izjave nisem povedal niti jih poznam,“ je dejal Spahić.

Sicer je Spahić govoril o svoji vlogi v akciji na Čemernem in dejal, da so 9. 6. 1992. v vas Korita pri šoli prispeli vojaki iz Breze in Kaknja, ki naj bi, kot mu je povedal Enver Čutura, nevtralizirali havbice.

„Bilo je okoli 40 do 50 vojakov. Nikogar nisem poznal. Pred šolo sem videl prostovoljce iz Korit. Tam so bili Meho Bešlija, Mensud Bešlija, Miralem Bešlija, priča F ter priči D in E, Velimir Vidaković, Izet Bešlija, Ekrem Bešlija, Zoran Barić, Azmir Halilović, Miko Tabaković, Enes Durak z rezervnim sestavom policije,“ je dejal Spahić.

Porekel je, da jim je nekdo pred šolo izdajal kakšna naročila, in dejal, da je od Hamdije Spahića, ki je bil tisti dan prost, vzel hekler, ter se je tudi on kot zavarovanje ene skupine odpravil na Čemerno. Po besedah Spahića je bil v tej skupini poleg njega še Mirsad Bešlija, Halim Bešlija, zaščiteni priči E in F.

„Od vseh v skupini sem bil le jaz oborožen,“ je dejal Spahić.

Dejal je, da so se ob prihodu pred Čemerno razdelili v tri skupine, da je šele, ko se je začelo svitati, videl planoto, na kateri so bile havbice.

„Slišati je bilo streljanje z vseh strani. Ko je potihnilo, smo se premaknili skozi gozd nad pokopališčem. Takrat smo srečali dva vojaka, eden je bil ranjen, drugi je iskal pomoč, da bi izvlekli ranjence in mrtve. Dejal je, da jih je še več. Ta vojak je ob prihodu pred hlev krenil noter, a se je zaslišala detonacija. Notri v hlevu je bil še en mrtev Kakanjec,“ pripoveduje Spahić in dodaja, da je od strahu pobegnil pod hlev.

„Takrat sem videl enega mrtvega srbskega vojaka,“ je poudaril Spahić.

Tožilec je dejal, da je priča v izjavi trikrat omenila sedem mrtvih vojakov, vendar je priča ponovil, da tega ni rekel on, ampak inšpektor Karišik.

Priča je tudi povedal, da je „zgoraj pri hiši Damjanovićev na koncu videl Enesa Duraka in Veljo Vidakovića, ki je ostal zadnji, zaslišati se je streljanje iz hiše in na mestu je ostal mrtev“.

„Vojaki, ki so bili tam, so ustrelili v hišo, Enes in jaz pa sva se odpravila, da bi izvlekla Veljo.“

O številu mrtvih Spahić pravi, da je slišal na srbski televiziji naslednje dni in da ni videl smrti nobenega civilista.

Spahić je tudi dejal, da Ganića ne pozna in da za to ime ni slišal, dokler mu ga ni omenil inšpektor Karišik. Spahić je dejal, da je Čemerno pripadalo TO Ilidža.

Spomnimo, obtožnica zoper Ganića se nanaša na poveljniško odgovornost za vojno zločinsko dejanje nad žrtvami srbske narodnosti na omenjenem območju in je bila vložena naknadno glede na 11 obtoženih Džemala Hadžića, Teufika Turudića, Džemala Smole, Senada Sikire, Benjamina Sikire, Harisa Sikire, Enesa Duraka, Mirsada Bešlije, Nusreta Bešlije, Mirzeta Bešlije in Hamdije Spahića.

Tožilstvo BiH obtožuje nekdanje pripadnike Teritorialne obrambe (TO) ter aktivnega in rezervnega sestava policije, da so junija 1992 sodelovali v združenem zločinskem podvigu v Čemernem.

Nadaljevanje sojenja je razpisano za 30. maj.