Svet na avtopilotu: Varnostni svet ZN mora sklicati nujno zasedanje o Covid-19

(Patria) - Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES) iz Ljubljane, Slovenija, redno analizira dogajanja na Bližnjem vzhodu in Balkanu. Tan Sri Hasmy Agam, bivši veleposlanik Malezije pri ZN in prof. dr. Anis H. Bajrektarević, predstojnik katedre in profesor mednarodnega prava in globalnih političnih študij, sta pripravila obsežno analizo z naslovom »Svet na avtopilotu: Varnostni svet ZN mora sklicati nujno zasedanje o Covid-19«. Avtorja analizirata vlogo Varnostnega sveta ZN v situaciji Covid-19 in kako je multilateralizem – kot najučinkovitejše planetarno orodje, ki ga imamo na voljo – edini način (družbeno-ekonomski in politični) za preživetje človeške rase.

Situacija okoli Covid-19 je resnično skrb vzbujajoča, ne le kot vprašanje globalnega zdravja in biološke varnosti, temveč lahko predstavlja tudi globalni varnostni izziv. Medtem ko pandemijo rešuje Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) skupaj z drugimi ustreznimi specializiranimi agencijami Združenih narodov (ZN), se razmere hitro poslabšujejo in bi lahko zlahka ušle nadzoru. To se lahko zgodi, če ne bo učinkovito ukrepanja. V takem (vse verjetnejšem) scenariju bi lahko bil pogoltnjen cel svet – nekaj podobnega Tretji svetovni vojni, čeprav z drugačnim povodom.

Zgroženi smo (in eden od soavtorjev je bil dvakrat član Sveta varnosti ZN) zakaj se Varnostni svet ZN še ni sestal. Moral bi se ukvarjati s Covidom-19 na način, ki si ga očitno zasluži, glede na njegov uničujoč vpliv na celoten planet, na skoraj vsako dimenzijo, vključno z mednarodnim mirom in varnostjo, kar nedvomno spada v njegov mandat po Ustanovni listini ZN.

Glede na to, da se je Varnostni svet ZN pogosto ukvarjal z vprašanji, ki včasih niso bila očitno povezana z mednarodno ali regionalno varnostjo, smo zbegani, resnično vznemirjeni, zakaj se je odločil, da se sploh ne bo ukvarjal z vprašanjem pandemije Covid-19. Če pa se člani Varnostnega sveta ZN iz lastnih notranjih razlogov niso čutili dolžne tega storiti, mar ne bi ostali člani svetovnega telesa, posamezno ali skupaj, kot mednarodna ali regionalna združenja, kot je Evropska unija (EU), Gibanje neuvrščenih (NAM), G-77, Afriška unija (AU) ali ASEAN, morali sprožiti tako želeno pobudo, da bi pozvali Varnostni svet ZN, naj se nujno opredeli do te globalne pandemije, četudi se WHO in druge vključene agencije ZN ukvarjajo s problemom v okviru svojih omejenih mandatov, sredstev in perspektiv. V tem smislu bi bila zlasti EU v neizbežni situaciji, da izvede nujno potreben pritisk na Varnostni svet ZN, glede na veliko škodo, ki jo je Covid-19 povzročil številnim članicam, zlasti Italiji in Španiji, med drugim.

Takšno nujno zasedanje Varnostnega sveta ZN bi v tem trenutku močno pozdravila celotna mednarodna skupnost, saj bi svetovnemu telesu dodelila vodilno vlogo, ki jo članice od njega pričakujejo.
Gens una sumus. Concordia patria firmat V tem težkem položaju bi morale velike sile zavreči svoje ideološke in politične razlike, svoje igre moči, ter se namesto tega osredotočiti na spodbujanje usklajenega mednarodnega ukrepanja za zagotovitev miru in varnosti v dobro celotnega človeštva.

Z odločnim in nujnim ukrepanjem bi generalni sekretar ZN in Varnostni svet ZN poslali celotnemu človeštvu nedvoumen in jasen, a pomirjujoč signal. Še pomembneje, takšen glas bi bil – kot dobrodošel – sprejet kot referenčen (da ne rečemo kot norma ravnanja v novonastali situaciji) s strani drugih ključnih agencij, kot je Visoki komisariat ZN za človekove pravice (UNHCHR), Mednarodna organizacija dela (ILO), Mednarodna organizacija za civilno letalstvo (ICAO), Svetovna trgovinska organizacija (WTO), pa tudi Rdeči križ (IFRC), institucije iz Bretton Woodsa, Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), Federacija svetovne zveze sindikatov, vključno z drugimi specializiranimi ali organizacijami ZN, predvsem razvojnimi entitetami, kot so Medameriška razvojna banka (IADB), Islamska razvojna banka (IsDB), Azijska razvojna banka (ADB), Afriška razvojna banka (AfDB) itd.

V prihodnjem obdobju – ko smo priča resnično zgodovinskim prelomnicam, potrebujemo globalno spoštovanje in zaščito človekovih pravic in delovnih mest, vse to v dobro gospodarstva in celotne varnosti. Okrevanje – ki od zdaj naprej zahteva tudi okrepljeno biološko varnost – ne bo mogoče brez vsega družbenega soglasja. Jasno je, da bo ta naloga nemogoča, če bo izvedena na račun dela ali dosežena z erozijo temeljnih človekovih pravic – kar je vgrajeno v Listino ZN in sprejeto kot ključno za sam uspeh SDG (Cilji trajnostnega razvoja).

Resnično, države niso le gospodarstva, temveč predvsem družbe. Eno je jasno: Planet se je ustavil, čeprav je kapital ostal nepoškodovan, nedotaknjen. Prišlo je do globalnega zastoja, ker je bila delovna sila poslana domov. Torej, okrevanje prihaja z delovno silo. Zgodovinsko gledano nas delo nikoli ni izdalo, medtem ko je kapital to storil. Prav tako človekove pravice nikoli niso izdale države in njene družbene kohezije, medtem ko so države – in prevečkrat slavljeni trgi – prevečkrat v zgodovini izneverile ljudi. Zato ni pravega izhoda iz krize, če se ne okrepijo delovne in človekove pravice.

Za resen planetarni problem je nujno naše hitro artikulirano globalno soglasje. Torej, multilateralizem – kot najučinkovitejše planetarno orodje, ki nam je na voljo – ni le naša politična izbira. To predstavlja edini način, na katerega lahko človeštvo (družbeno-gospodarsko in politično) preživi. Covid-19 je izziv, ki prihaja iz sveta biologije. Vendar pa biologija in mednarodni odnosi delijo skupno osnovno pravilo: Prilagodi se ali umri (comply or die). To nas opomni; ni veliko tisto, ki poje malo, temveč je hiter tisti, ki je počasnega.