Vsi absurdi odločitve CIK

Dolgo pričakovana odločitev Centralne volilne komisije Bosne in Hercegovine o načinu zapolnitve Doma narodov Parlamenta Federacije je lahko označena za popoln absurd – ni prinesla rešitve in vsem je bilo popolnoma jasno, da bodo njeni dometi prav takšni že pred njenim sprejetjem. Končala bo na Ustavnem sodišču Bosne in Hercegovine in končno stališče o tem predvsem političnem vozlu bo najverjetneje sprejela ta sodna instanca.

Odločitev CIK je izrazito politična in daleč presega pristojnosti te institucije. Da bi bila celotna zgodba še bolj paradoksalna, so se člani Komisije pri njeni sprejetosti lotevali selektivno, jemali iz različnih pravnih aktov tisto, kar jim je bilo potrebno za odločitev, ki je neuspešen poskus političnega kompromisa. Iz Ustave Federacije BiH so vzeli rešitve glede sestave in načina izvolitve Doma narodov, hkrati pa so za demografsko podlago vzeli popis iz leta 2013, kot je določeno z volilnim zakonom, vse zato, da bi sprejeli odločitev, s katero bodo, vsaj na prvi pogled, pomirili nasprotujoča si stališča političnih subjektov. Vendar je težko verjeti, da so bili člani komisije tako naivni, da bi resno računali, da bodo s tem kvazi kompromisom – zapolnitvijo Doma narodov na podlagi popisa iz leta 2013 in famoznim pravilom 1-1-1 – pomirili različne politične zahteve glede tega vprašanja. Vsakdo, ki je racionalen in dobro seznanjen z vsemi okoliščinami te politične zmede, bo prej pomislil, da je CIK sprejel odločitev samo zato, da bi se razbremenil odgovornosti in to vnetljivo temo delegiral na sodišče ali Ustavno sodišče Bosne in Hercegovine, a šele potem, ko je članom CIK postalo jasno, da ne morejo več kupovati časa v zaman upanju, da se bodo stvari same razrešile z odločitvijo Ustavnega sodišča BiH v zadevi po pritožbi Borjane Krišto. S to odločitvijo CIK s sebe sname ogromen politični pritisk, ki se je v zadnjih nekaj tednih nadvil nad njegovim delom.

Težko pa je razumeti, zakaj se je Centralna volilna komisija BiH sploh privolila v politično zvijačo, ki ji jo je, z namenom izogibanja lastni politični odgovornosti, postreglo tisto, kar se imenuje Parlament (a samo imenuje, ker so ljudje v tem telesu sami sebe spravili na raven navadnih gumbov za potrjevanje odločitev strankarskih voditeljev, gospodarjev političnih tokov v državi, pogosto pa tudi za izvajanje njihovih političnih muh). CIK se je preprosto lahko razglasil za nepristojnega za sprejetje takšne odločitve, vendar ni malo analitikov, ki menijo, da so posamezni člani CIK po nalogu svojih nekdanjih političnih mentorjev zavestno sprejeli to nalogo, da bi izposlovali odločitve, ki bi tem političnim centrom omogočile implementacijo volilnih rezultatov po njihovi meri.

Oblikovanje oblasti je v nekakšnem razkoraku, saj bo celoten proces, kot stvari trenutno kažejo, čakal na odločitev Ustavnega sodišča BiH. Vendar pa nihče ne jamči, da bo tudi ta odločitev razrešila situacijo, ne le zato, ker ima lahko tudi politične konotacije, ampak zaradi dejstva, da je Bosna in Hercegovina država, v kateri se odločitve Ustavnega sodišča preprosto ne spoštujejo in ne izvajajo, in to brez kakršnih koli posledic za osebe in politične kroge, ki jih ignorirajo.

Trenutno imamo popolno nesmiselnost. Odločitev CIK, ki so jo pozdravile le evropske institucije in Združene države Amerike, formalno daje pravni okvir za oblikovanje oblasti, vendar, kot trdijo pravni strokovnjaki, z velikim tveganjem, da Ustavno sodišče BiH ta proces, kar je pravno skoraj gotovo, razglasi za neustavnega.

Nakazujejo se dva možna razvoja situacije. Prvi je, da stranke, ki so zmožne sodelovati pri oblikovanju oblasti, preprosto zavrnejo oblikovanje institucij, oziroma bojkotirajo vzpostavitev oblasti do končne rešitve. Enoglasne reakcije političnih subjektov in napovedi tožb in pritožb na sodišče BiH in Ustavno sodišče BiH predstavljajo napoved, da bo ta scenarij zelo verjeten, zato bi bila konstitucija institucij zavlačevana v nedogled.

Druga možnost je, da te politične stranke pristanejo na konstitucijo institucij v skladu s to odločitvijo, jih pa naknadno popravijo oziroma izvedejo njihovo prerazporeditev v skladu s prihodnjo odločitvijo sodišča. To pa je skoraj neverjetno v ambientu skrajnega nepoverenja med političnimi strankami.

Odločitev Centralne volilne komisije je očitno namesto rešitve prinesla nadaljevanje negotovosti. Poznavalci političnih razmer v Bosni in Hercegovini trdijo, da je edina gotovost v tej negotovosti nova politična kriza in možno blokado delovanja institucij po tem, ko bodo prekršeni vsi roki za konstitucijo oblasti.