Švedski mediji trdijo: Andrej Plenković resen kandidat za šefa Nata

(Patria) - Generalnemu sekretarju Nata Jensu Stoltenbergu 30. septembra letos poteče mandat in pričakuje se, da bo ime njegovega naslednika znano do vrha Nata v Vilni, prestolnici Litve, 11. in 12. julija.

Zahodni mediji v zadnjih tednih vse pogosteje ugibajo o kandidatih za Stoltenbergovega naslednika, včeraj pa so se v ugibanja spustila tudi dva švedska dnevna lista, socialdemokratski Aftonbladet in konservativni Svenska Dagbladet.

Oba lista omenjata hrvaškega premierja Andreja Plenkovića kot resnega kandidata za novega generalnega sekretarja Nata. Aftonbladet piše, da se države vzhodne in srednje Evrope že dolgo počutijo zapostavljene pri razdelitvi ključnih dolžnosti v Evropski uniji in Natu, poroča Index.

Švedski list poudarja, da to odpira prostor za aktualnega romunskega predsednika Klausa Iohannisa, estonsko premierko Kajo Kallas in premierja Hrvaške Andreja Plenkovića.

Vendar Iohannisu predsedniški mandat poteče šele novembra 2024, Kallas pa velja za preveč sovražno naravnano proti Rusiji, kar Plenkovića postavlja v položaj favorita, če se bo naslednji generalni sekretar iskal v tem delu Evrope. Treba je povedati, da Plenković v švedski javnosti že doslej veljal za enega voditeljev Evropske ljudske stranke in vplivno figuro v Evropski uniji.

Švedski mediji nadalje ugibajo, da bi vodenje Nata prvič v zgodovini morda lahko prevzela ženska, vendar imajo vse tri navedene kandidatke določene ovire in pomanjkljivosti.

Donedavna socialdemokratska finska premierka Sanna Marin bo težko prišla do sekretarskega položaja, ne le zato, ker je Finska šele ta teden postala članica Nata, ampak tudi zato, ker dva zadnja generalna sekretarja prihajata iz skandinavskih držav – Danec Anders Fogh Rasmussen in Norvežan Stoltenberg. Verjetno bi bilo preveč, da bi tudi tretja sekretarka zaporedoma prišla s severa Evrope.

Med kandidatkami je tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ki je bila šest let nemška ministrica za obrambo, vendar tudi njen mandat poteče šele konec leta 2024. Domnevno ima določene adute tudi aktualna nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock, vendar je težko verjeti, da bi zavezniki sprejeli, da Nato in EU vodita dve Nemki.

V iskanju kandidatov so švedski mediji prišli tudi do dolgoletnega nizozemskega premierja Marka Rutteja, čigar ime se pogosto omenja tudi v kalkulacijah za visoke dolžnosti v Evropski uniji. Zadnje ime na seznamu je španski premier Pedro Sanchez, vendar je njegov hendikep v tem, da Španija prevzema predsedovanje Evropski uniji 1. julija, novembra pa ga čakajo tudi parlamentarne volitve.

Če dogovor ne bo dosežen do poletja, poudarja Aftonbladet, je možno, da se ponovno izvrši pritisk na Stoltenberga, da ostane na položaju generalnega sekretarja še eno leto. Nekdanjemu norveškemu premierju je mandat potekel lani, vendar se je zaradi ruske invazije na Ukrajino odločil sprejeti idejo, da ostane še eno leto. To je bilo tretje podaljšanje njegovega mandata, sam Stoltenberg pa je poudaril, da bo zadnje.

Zanimivo je, da se je pred približno letom dni kot Stoltenbergova naslednica omenjala nekdanja hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović, potem pa je po intervjuju za še en švedski dnevni list Dagens Nyheter marca 2022, v katerem je s precej razumevanja govorila o ruskem predsedniku Vladimirju Putinu, njena kandidatura nenadoma zamrla.