Svečano odprti Opijačeva tekija in Hadži Balina mošeja v Mostarju

(Patria) - Ob prisotnosti številnih gostov iz Bosne in Hercegovine ter Republike Turčije in velikega števila vernikov je bil danes v Mostarju slovesno odprt Opijačeva tekija in Hadži Balina mošeja – dva vakuafa iz 17. stoletja, ki predstavljata steber duhovne prisotnosti muslimanov v vzhodni Hercegovini.

Odprtje je potekalo v okviru 13. manifestacije “Dnevi vakuafa 2025”, ki jo organizira Vakufeva direkcija Islamske skupnosti v BiH.

Slovesnosti so se udeležili namestnik reisu-l-uleme Islamske skupnosti v Bosni in Hercegovini dr. Enes Ljevaković, predsednik Sabora Islamske skupnosti v BiH Edhem Bičakčić, generalni konzul Republike Turčije v Mostarju, generalni direktor Generalne direkcije vakufe Republike Turčije Sinan Aksu, direktor Vakufeve direkcije IZ v BiH Senaid ef. Zajimović, mostarski mufti Salem ef. Dedović, predsednik Tarikatskega centra v BiH prof. dr. Ćazim Hadžimejlić, predstavniki turških institucij v BiH, imami in več sto državljanov iz različnih mest po BiH.



Verski program in petje ilahij je pripravil zbor MIZ Mostar, dovo pa je izrekel Dino ef. Maksumić, glavni imam Medžlisa Islamske skupnosti (MIZ) Mostar.

Dr. Enes Ljevaković se je zahvalil prijateljem in bratom iz Turčije za obnovo tekije in mošeje ter vsem, ki so sodelovali in prispevali k uresničitvi teh dveh pomembnih projektov.

- Oživeti neko dobro, ki je zamrlo, je izjemno velika in pomembna stvar. Oživljanje dobrega je treba vedno sprejemati z veseljem in navdušenjem, medtem ko je treba oživljanje zla vedno obsoditi in mu po možnosti stopiti na pot. Mi, sedanja generacija Bošnjakov, smo se izkazali za zelo agilne v tem, obnovili smo in oživeli številne ustanove in institucije, katerim je bilo večinoma nasilno prekinjeno življenje in ki so bile ugasnjene. Ponosni smo na to – je dejal Ljakavković.

Dodal je, da so v svetu, ki je obogatel duhovno, tekije oaze duhovnosti, miru, ljubezni in dobrote.

- Upamo, da bodo s svojim duhovnim habitusom in razsvetljenskim delovanjem še naprej ščitile večetnično in večversko tkivo tega območja in bile v bran resničnim vrednotam, sobivanju in skupnosti pred sodobnimi in prihodnjimi napadi in zagovorniki segregacije in delitev – je navedel Ljevaković.

Poudaril je, da je odprta Hadži Balina mošeja v Mostarju eden od simbolov in izhodišč naše identitete, pa tudi eden od številnih sakralnih spomenikov islamske kulture in civilizacije, ki so bili porušeni in devastirani v času socialističnega režima.

- Spominjamo, da so vsi režimi na teh prostorih, ki so se v preteklosti grešili ob vakufe, doživeli neslaven konec in zgodovinski zlom. Ne dvomim, da to načelo velja tudi danes, veljalo pa bo tudi v prihodnosti. Vprašanje je le časa, prej ali slej – je dejal Ljevaković.

Direktor Vakufeve direkcije Senaid Zajimović je v svojem nagovoru poudaril ogromen pomen obnovljenih objektov, pri čemer je poudaril, da niso le zgradbe, temveč prostori identitete, spomina in skupne odgovornosti. Poudaril je, da predstavljajo sporočilo o obstoju, dostojanstvu in veri, ki ne izgine, tudi ko jo poskušajo izbrisati.

– Stojimo na mestu, kjer zgodovina in duhovnost ponovno dihata skupaj. Z obnovo Opijačeve tekije, najstarejšega sufijskega objekta v Mostarju, vračamo življenje pozabljeni, a neizbrisljivi tradiciji. To ni le arhitekturna rekonstrukcija, temveč tudi moralna obnova, duhovna vrnitev k introspektivni tradiciji, dialogu, potrpežljivosti in izgradnji človeka skozi znanje, zikr in prisotnost svetega. Opijačeva tekija danes stoji kot znak upora pozabi in sporočilo duhovnega obstanka. Mostar ne pozablja. Bosna ne pozablja. Narod, ki ne pozablja – obstaja – je sporočil Zajimović.

Dodal je tudi, da obnova Hadži Baline mošeje, ustanovljene leta 1612, presega zgolj restavracijo zgradbe – priča o vrnitvi pravice in duhovne kontinuitete.

– Ta mošeja ni le prostor za molitev in druge verske dejavnosti, temveč tudi zgodovinski znak prisotnosti muslimanov v tem mestu. Je simbol vztrajnosti, postojanosti in vere, tudi ko je bila leta 1950 nasilno porušena, čeprav je bila popolnoma ohranjena. Takrat so rušili z namenom, da bi izbrisali sled, da bi utišali glas. Danes vračamo ta glas. Z obnovo te mošeje vračamo pravico do spomina – je dejal Zajimović, ki se je zahvalil Generalni direkciji vakufe Republike Turčije za pomoč in sodelovanje, ki ga nudijo že vrsto let v BiH.

Generalni direktor Generalne direkcije vakufe Republike Turčije Sinan Aksu je spomnil, da sta naroda Bosne in Hercegovine in Turčije dediča skupne zgodovine in civilizacije.

- Vračamo v življenje tekijo šejka Opijača, ki je stoletja bila dom znanja, modrosti, ljubezni v tej čudoviti in ugledni deželi. Kot Generalna direkcija vakufe Republike Turčije naš cilj ni le zaščita nepremičnin, temveč tudi njihovo oživljanje in izgradnja v skladu z vsemi pomeni, ki jih vsebujejo in ki označujejo duh, identiteto in posebnost geografije, ki ji pripadajo. BiH ni le prijateljska država, s katero imamo dobre odnose, to območje nas globoko povezuje s skupnimi sledmi naše skupne zgodovine, kulture in vere – je poudaril Aksu.

Dodal je tudi, da je velikega pomena obnova Hadži Baline mošeje, ki je ena od prepoznavnih v regiji.

- Obnovili smo in zgradili to mošejo, ki je bila več let porušena, srečni in ponosni smo zaradi tega. Hadži Balina mošeja bo še naprej prispevala k duhovnosti Mostarja z glasom ezana, ki se bo dvigal z minareta tam, kjer je bil nasilno ustavljen – je dejal Aksu.

Mostarski mufti Salem ef. Dedović se je ob tem ozrl na celoten proces obnove in poudaril, da ta dva objekta pričata o večstoletnem dobrem, ki živi še danes, in da z njuno obnovo Mostar dobi novo podobo, obraz in okras.

- Srečni smo, da pripadamo generaciji, ki samemu mestu Mostar vrača svoje starodavne duhovne centre. Ta po dolgem času vrnjena na duhovno panoramo Mostarja Opijačeva tekija bo prostor srečevanja in sodelovanja. Vakufevo dediščino na tem območju je treba še naprej dvigovati, govori o naši preteklosti, ukoreninjenosti v tem prostoru, pa tudi o tem, kako so vakufe oplemenitili različne segmente duhovnosti, kulture in civilizacije – je navedel mufti Dedović, ki je poleg zahvale Generalni direkciji vakufe Republike Turčije posebej zahvalil Vakufevi direkciji Islamske skupnosti v BiH, ki so, kot je dejal, “prepoznali pomen Mostarja in Hercegovine in bili “veter v jadra v zapletenem procesu vzpostavitve novih vakufev, pa tudi trnovite in težke borbe za revitalizacijo starih vakufev in vrnitev v posest Islamske skupnosti tistih odtujenih in zasedenih”.
Mufti je opozoril na pomen obnovljene Hadži Baline mošeje in navedel, da je priča neuničljivosti vakufev.

- Po 75 letih se ta hiša Boga dviga s plemenitostjo in dobroto naših iskrenih prijateljev, Generalne direkcije vakufe Republike Turčije, na ta način se podaljšuje življenjska doba Hadžibalinovega vakufe – je dejal mufti Dedović.

Sicer pa je na zahtevo Muftijstva mostarskega in Medžlisa IZ Mostar Vakufeva direkcija Islamske skupnosti v BiH preko partnerjev iz Generalne direkcije vakufe Republike Turčije zagotovila sredstva za obnovo, ki je stala okoli 5,5 milijona KM. Slovesnost polaganja temeljnega kamna za obnovo Hadži Baline mošeje in Opijačeve tekije je potekala v okviru manifestacije “Dnevi vakuafa 2022”.

Opijačeva tekija se razprostira na 350 kvadratnih metrih. Med rekonstrukcijo so bili obnovljeni vsi ključni elementi objekta: kuhinja (mutvak), hodnik, semahana za opravljanje molitve in zikra, turbe, mihrab, mahfile, moška in ženska abdesthana. Hadži Balina mošeja, ki je bila zgrajena pred letom 1612, je ena od številnih, ki so bile porušene v času socialističnega režima.

V okviru protokola so govorili tudi Ćazim Hadžimejlić, predsednik Tarikatskega centra, in Džafer Alić, predsednik MIZ Mostar. Ob tej priložnosti so posebej poudarili pomen teh objektov, ne le za Mostar in Islamsko skupnost, temveč tudi za celotno Bosno in Hercegovino.