Svečano odprtje mošeje v vasi Ravno pri Kupresu: Skupno dobro ljudi tega območja

(Patria) - V prisotnosti velikega števila vernikov iz vse Bosne in Hercegovine je bil danes slovesno odprt obnovljeni mošeja v vasi Ravno, občina Kupres.

Slovesnosti se je udeležil tudi reisul-ulema Islamske skupnosti v Bosni in Hercegovini Husein-ef. Kavazović, ki je sporočil, da je ta mošeja skupno dobro ljudi tega območja.

– Izgradnja kateregakoli objekta, ki služi človeku in življenju, ima velik pomen za kraj, kjer se gradi. To zagotovo vnese veselje v srce vsakega človeka – je poudaril reisul-ulema Kavazović.

Posebej je spomnil na pomembno družbeno vlogo, ki bi jo morali imeti verski objekti v vsakdanjem življenju.

– Če verski objekt resnično opravlja svojo vlogo in ljudi poziva k vrednotam vere, ki jih je ljudem razodel dragi Bog, potem je simbol tako usmiljenja kot človekoljubja in celotno območje obseva s svetlobo ljubezni in topline – je opomnil reisul-ulema.

V prisotnosti veleposlanika Palestine v Bosni in Hercegovini je reisul-ulema Kavazović poslal sporočilo solidarnosti s palestinskim narodom, nad katerim se izvaja genocid.

– Mi smo narod, ki je doživel genocid. Poznamo in čutimo krivico, ki se dela narodu Palestine. Na žalost nismo v stanju pomagati tako, kot bi želeli, lahko pa z molitvami prosimo Dragega Boga, da On s svojo močjo pomaga temu narodu – je sporočil reisul-ulema.

Mošeja v vasi Ravno je bila zgrajena v 17. stoletju, porušena pa med drugo svetovno vojno.

Je eden od opomnikov na zlo, ki sproža uničenje, pa tudi na plemenite vrednote, katerih rezultat sta gradnja in konstrukcija.

– Nikoli ne zagovarjamo sovraštva, niti ne govorimo, da naj naše medsebojne razlike vodijo v odklanjanje – je dejal muftija travniški dr. Ahmed-ef. Adilović.

Opomnil je, da je današnja slovesnost priložnost, da se vprašamo, česa nas učijo naše mošeje.

– Med drugim nas učijo čistoče, reda, discipline, držanja besede, enotnosti in tega, da smo med tistimi, ki promovirajo dobro in delajo na tem, da se zatre vse, kar je slabo – je poudaril muftija Adilović.

Pobudnik obnove te mošeje je Zukan Helez, minister za obrambo Bosne in Hercegovine, ki je spomnil, da primeri medsebojnega spoštovanja in pomoči so in morajo ostati resnična slika naše domovine.

– Ta mošeja kaže, koliko lahko dosežemo, ko smo združeni z iskreno namero. Izgradnja te mošeje bo prispevek k dvigu življenja na teh prostorih. Kot vsaki Božji hiši, jo bomo potrebovali tudi v prihodnje, tako kot smo jo v procesu njene izgradnje, za kar sem neizmerno hvaležen vsem vam – je sporočil minister Helez.

Glavni imam Medžlisa Islamske skupnosti Bugojno Kemal-ef. Tokmić je ob tem spomnil, da odprtje te mošeje spominja na obnovo duha, vere in identitete.

– Vero se lahko poskuša uničiti, vendar se je ne da iztrgati iz srca vernikov. Dejstvo, da so obnovo mošeje pomagali pripadniki vseh konfesij, je pokazatelj, da človečnost pride na prvo mesto, ko gre za dobro – je dejal efendija Tokmić.

Poudaril je, da so mošeje prostori, od koder izhajajo tiste vrednote, ki so nujne za različne vidike vsakdanjega življenja.

– Mošeja je veliko več kot zgradba. Je srce skupnosti, šola vzgoje, dom molitve, zatočišče revnim, spodbuda mladim in podpora starim. Povezuje človeka z njegovim Gospodarjem, pa tudi ljudi med seboj v ljubezni, spoštovanju in zaupanju – je poudaril efendija Tokmić.

Med številnimi gosti, ki vsako odprtje mošeje doživljajo kot praznik, je veliko tudi takih, ki so s svojo osebno izkušnjo povezani z mošejo.

Eden od njih je tudi Muhamed Žigonja, dijak Elči Ibrahim-pašine medrese, ki je v tej mošeji opravljal ramazansko prakso.

Danes se je s svojimi prijatelji Vedadom in Amarjem prostovoljno ponudil na razpolago. To doživljajo kot posebno čast in odgovornost.

– Džemat je med ramazanom dihal na poseben način, vsem je pomenila obnova mošeje po 85 letih.

Zame je to vsekakor posebna imamska izkušnja, zaradi vsega, kar mošeja pomeni vsem vaščanom, in kolikor vidim, tudi vernikom iz vse domovine – nam je povedal Muhamed.

Kot so nam potrdili tudi sami udeleženci programa, obnova mošeje, pa tudi današnji program na poseben način povezujejo vero, tradicijo in občutek domoljubja.

– Nam je v čast in zadovoljstvo, da prav na takem dogodku lahko prenesemo in pokažemo košček tradicije naše Bosne – je dejala Dženana Bešo, umetniška vodja Kulturno-umetniškega društva "Karaula".

V okviru programa so donatorjem podelili zahvalnice in plakete, dovo na koncu programa pa je izrekel vojaški muftija Nesib-ef. Hadžić.

Do ponovne izgradnje so ostanki te mošeje bili svojevrsten pričevalec minevanja časa in slika nekega prejšnjega življenja.

Njena obnova je uresničitev želje in upanja vaščanov, simbol upora proti pozabi in sporočilo o trajnem spominu in dostojanstvu.