Vse več zakonskih parov s sterilnostjo, nujno potreben zakon o zunajtelesni oploditvi

Uradna statistika kaže zaskrbljujoče podatke, da se v Bosni in Hercegovini letno rodi 83 dojenčkov na 10.000 prebivalcev, ter glede na rodnost BiH zaseda zadnje mesto v regiji. Ta alarmanten podatek govori, da v Bosni in Hercegovini stopnja rodnosti nenehno pada, piše bh. novinska agencija Patria.

Statistični podatki kažejo, da se v Srbiji vsako leto rodi 90 dojenčkov na 10.000 prebivalcev, na Hrvaškem pa 94.

Z analizo demografskih gibanj v Bosni in Hercegovini je bil ugotovljen drastičen padec rodnosti, predvsem v Republiki Srbski in tudi v Federaciji. Podatki za leto 2013 kažejo negativno stopnjo naravnega prirasta v 8 od 10 kantonov Federacije Bosne in Hercegovine, stanje pa ni bilo nič boljše niti leta 2014.

Ti podatki kažejo tudi na epidemijo sterilnosti (infertilitete) v BiH in postaja jasno, da se brez konkretnih medicinskih, socialnih in političnih korakov ta „kriza“ lahko poglobi. Nekatere ocene navajajo, da bi prebivalstvo BiH lahko popolnoma izginilo med letoma 2500 in 2600.

Vzroki sterilnosti v BiH

V Bahceci Centru za neplodnost in zunajtelesno oploditev so v obdobju od 1.6.2012 do 1.6.2014 izvedli raziskavo, v kateri je sodelovalo 826 parov iz BiH, ki jim je bila postavljena diagnoza zakonske sterilnosti.

Infertiliteta ali sterilnost ali neplodnost se definira kot stanje nezmožnosti zanositve po enem letu nezaščitenih odnosov.

Vendar je osnovni razlog infertilitete pri zakonskih parih kasnejše sklepanje zakonske zveze in odlaganje prve nosečnosti ter rojstva. Največja reproduktivna sposobnost in možnost zanositve je med 20. in 24. letom starosti ženske.

Statistični podatki govorijo, da je v enakem odstotku vzrok infertilitete pri ženskah in moških, obstajajo pa tudi primeri, kjer je vzrok infertilitete pri obeh partnerjih, medtem ko se idiopatska ali nepojasnjena infertiliteta definira kot stanje, pri katerem z medicinskimi preiskavami ni mogoče ugotoviti pravega vzroka infertilitete.

Kot glavni dejavniki, ki se povezujejo z neplodnostjo, so telesna teža, kajenje in starost, medtem ko drugi dejavniki, kot so prehrana, telesna dejavnost, psihološki stres, kofein in alkohol, v manjši ali večji meri vplivajo na splošno zdravje in s tem tudi na reproduktivno sposobnost.

Z analizo udeleženk po starostnih skupinah je bilo ugotovljeno, da je največje število udeleženk pripadalo starostni skupini 36–39 let, in sicer skupaj 293 (35,47 %), nato starostni skupini 30–35 let 245 (29,66 %). Po pogostosti so bile na tretjem mestu udeleženke iz starostne skupine ≥40 let, skupaj 179 (21,67 %), nato starostna skupina 25–29 let, skupaj 98 udeleženk (11,86 %).

Pri 42 % (n=350) parov s postavljeno diagnozo zakonske sterilnosti je bilo ugotovljeno, da gre za žensko sterilnost, pri 36 % (n=294) pa za moško sterilnost.

Kot vzrok sterilnosti pri obeh partnerjih je bilo ugotovljeno pri 11 % (n=92) parov, medtem ko pri ostalih 11 % parov ni bila postavljena nobena diagnoza in so spadali v skupino nepojasnjene infertilitete.

Najpogostejši vzrok sterilnosti pri ženskah je zmanjšana rezerva jajčnih celic (DOR) in sicer pri 38,57 % udeleženk. Ta diagnoza je v neposredni korelaciji s starostjo ženske.

Pri moški sterilnosti prevladujejo težave s spermatogenezo (zmanjšano število in gibljivost spermijev ter težave z morfologijo spermijev), oligoasthenoteratozoospermija pri 81,61 % pacientov.

Priporočila Evropskega parlamenta

Evropski parlament je leta 2008 opozoril na pomen zdravljenja neplodnosti. V sodelovanju z Evropskim združenjem za zdravljenje neplodnosti (ESHRE, European Society of Human Reproduction and Embryology) so bila podana glavna navodila za zmanjšanje tega problema.

Glavna priporočila se nanašajo na ustvarjanje makroekonomskih pogojev, s katerimi bi povečali rodnost, ter dostopnost diagnostičnih in terapevtskih metod za neplodne pare. Prav tako se priporoča, da se metode asistirane oploditve vključijo v populacijsko politiko vseh držav.

Vendar BiH še vedno nima zakona o medicinsko asistirani oploditvi, temveč je ta postopek različno urejen v entitetah FBiH in RS, medtem ko se v FBiH sam postopek povračila stroškov za zunajtelesno oploditev razlikuje od kantona do kantona.