Vsak učitelj bi moral pričati o tem, kar uči!

Osebno verjamem, da bi moral vsak dober učitelj s svojim življenjem pričati o tem, kar uči.  Zato sem predno sem se odločila, da se lotim poučevanja in terapije, najprej na sebi preizkusila vse orodja, tehnike in treninge, nato pa sem jih poskušala uporabiti v praksi in šele nato začela pomagati drugim, je v ekskluzivnem intervjuju za bh. novinarsko agencijo Patria (NAP) izjavila ena najvidnejših hrvaških gurujev osebne rasti in razvoja Mirta Fraisman-Čobanov.

Ona bo 28. in 29. marca letos v Sarajevu vodila delavnico s področja osebne rasti in nevrolingvističnega programiranja (NLP), poroča bh. novinarska agencija Patria (NAP).

Ona je mlada, energična in navdihujoča ženska, ki že leta, vsakodnevno, preko različnih svetovno priznanih in priljubljenih metod in tehnik, prenaša svojo dragoceno energijo, znanja in veščine, še posebej priljubljene metode nevrolingvističnega načrtovanja.

Za vedno nasmejanim obrazom in entuziastično, energično držo te Zagrebčanke, stojijo leta dela in truda, med katerimi je pridobila MBA in diplomo Executive Certificate na „Henley Management College“ v Londonu, se certificirala kot trenerka NLP-ja, HNLP-ja, ter kot hipnoterapevtka pri „American Board of Hypnotherapists“.

Prav tako pridobiva nazive psihodramske psihoterapevtke in „Art Clinical Expressive“ terapevtke. Del njene poti predstavljajo tudi številni treningi s področja globalno priljubljenega osebnega in poslovnega coachinga.

Ob tej priložnosti je Mirta Fraisman-Čobanov dala tudi ekskluzivni intervju za bh. novinarsko agencijo Patria (NAP), ki je medijski pokrovitelj tega edinstvenega dogodka.

NAP: Več let vodite treninge na temo osebne rasti in pomagate ljudem pri uresničevanju življenjskih ciljev. Lahko opišete udeleženca pred in po vaših treningih, še posebej NLP-ja?

Fraisman-Čobanov: Običajno se ljudje lotijo NLP-ja v iskanju čarobnih orodij, ki jim bodo pomagala hitro rešiti vse njihove težave. Vmes spoznajo, da NLP ne pomeni cepljenja proti življenjskim težavam, je pa vsekakor orodje, ki pomaga boljšemu razumevanju sebe in drugih ljudi ter daje tehnike in razvija način razmišljanja, s katerim se lahko z vsemi življenjskimi izzivi in situacijami soočamo na dober in kakovosten način.

Tisto, kar ljudje najpogosteje opišejo v svojih pričevanjih po treningu, je, da so odkrili veliko stvari o sebi, da so si odprli nova obzorja, da bolj polno živijo in jasneje zaznavajo svet okoli sebe ter da so dobili svoje varno pristanišče, kamor lahko vedno vstopijo in najdejo rešitev, ki jo potrebujejo.

V resnici pogosto udeleženci najdejo boljšo službo ali napredujejo in dobijo višjo plačo, izboljšajo odnose z drugimi ljudmi, so bolj zdravi, srečnejši in uspešnejši, bolj skrbijo za svoje telo, zato po NLP-ju normalizirajo svojo telesno težo, izpolnjujejo svoje cilje, ki so jih leta odlagali, ker so se jim zdeli nedosegljivi, in na splošno dosežejo višjo raven samospoznavanja in samozavesti.

Prav tako se naučijo veliko o sebi in drugih ljudeh, zato bolje komunicirajo in predstavljajo svoje ideje, razvijejo višjo stopnjo tolerance in tisto, kar mislim, da je najpomembneje, se spomnijo, da je njihovo življenje v njihovih rokah.

NAP: Kako bi najbolje predstavili NLP?

Fraisman-Čobanov: Nevrolingvistična psihologija je psihologija odličnosti. Nastala je tako, da so z modeliranjem izjemno uspešnih ljudi pridobili informacije o tem, da obstajajo določeni mentalni programi, ki uspešnim ljudem omogočajo, da so uspešni na svojem področju strokovnosti. Nekaj kasneje je bilo odkrito, da obstajajo določene zakonitosti, ki ločujejo uspešne ljudi od tistih, ki niso. To je bil temelj za razvoj velikega števila tehnik in orodij, ki nam danes pomagajo pri uresničevanju ciljev in doseganju želenih rezultatov.

Tisto, kar je čudovito pri NLP-ju, je to, da iz dneva v dan nastajajo nove tehnike in orodja, saj udeleženci sčasoma sami naučijo modelirati svoje in tuje mentalne programe ter prenašati svoje znanje. Uporabljajo ga uspešni poslovni ljudje, uporablja se v šolstvu, zdravstvu, vojski, policiji, vzgoji otrok, za razvoj kakovostnih odnosov z drugimi ljudmi in na različnih drugih področjih. Ko se enkrat naučite razumeti svoje in tuje mentalne programe, se naučite svet gledati z drugimi očmi. To nam daje moč, pa tudi odgovornost, ki gre zraven te moči, da naučena znanja izkoristimo na najboljši možni način.

NAP: Kakšna je vaša življenjska filozofija in moto?

Fraisman-Čobanov: Moja življenjska filozofija bi se lahko strnila v nekaj ključnih stavkov: „Življenje je junaško potovanje, na katerem je pomembno, da ne obupamo nad svojim poslanstvom, svojimi sanjami, vizijami in cilji, vendar je pomembno to storiti v sodelovanju z drugimi ljudmi, pri čemer vedno upoštevamo tudi višje dobro za skupnost. Živeti pomeni učiti se in vse, kar se nam v življenju zgodi, se zgodi z razlogom, čeprav teh razlogov včasih ne razumemo. Imamo samo eno življenje in zato je pomembno, da ga izkoristimo na najboljši možni način, uživamo v vsakem dnevu in vsakem dihu, kot da bi bil zadnji.

NAP: Obstaja univerzalen recept za srečo?

Fraisman-Čobanov: Ko vprašate ljudi, kaj je zanje sreča in kako jo doseči, bo vsakdo imel svojo idejo. Koliko ljudi, toliko idej. Ne bi rekla, da obstaja univerzalen recept za srečo, saj je sreča rezultat notranjega občutka vsake osebe. Morda pa obstajajo določeni predpogoji za doseganje sreče, in to so: hvaležnost za to, kar imamo, ljubezen do sebe in drugih ter sprejemanje sebe in drugih resnično takšnih, kakršni so.

Carl Gustav Jung je nekoč davno rekel... „Raje bom celovit, kot dober“. Negovanje lastne avtentičnosti ali, kot je to najbolje opisal Viktor Frankl, vera v življenjski smisel, vsekakor predstavljajo nekatere glavne vodilne niti na poti do srečnega in izpolnjenega življenja. Ni odveč dodati niti malo modrosti, ki leži v tem, da se naučimo mirno sprejeti stvari, ki jih ne moremo spremeniti, da zberemo moč za spremembo stvari, ki jih lahko spremenimo, in najdemo modrost, ki jo potrebujemo, da ločimo ti dve stvari. Če bi vse to zmogli, verjamem, da bi bili resnično srečni. V resnici smo le ljudje iz krvi in mesa in imamo svoje dobre in slabe dni.

Tisto, kar je pomembno, je, da končno poročilo na koncu tedna, meseca, leta vendarle beleži več srečnih trenutkov kot drugih. Če je tako, lahko mirno rečemo, da smo uspeli.

NAP: Nekajkrat ste izjavili, da živite to, kar učite. Lahko to ponazorite?

Fraisman-Čobanov: Tukaj se vedno spomnim zgodbe o psihoterapevtu, ki je sprejel na terapijo fanta, ki se je želel znebiti odvisnosti od sladkarij. Fant je z mamo hodil ure, da bi prišel do ordinacije. Psihoterapevt ju je sprejel in rekel, da jima trenutno ne more pomagati, ampak ju prosi, naj prideta čez tri tedne. Po treh tednih sta se mama in fant vrnila, terapevt pa je resno pogledal fanta in mu rekel: „Želim, da prenehaš jesti sladkarije.“ Mama je ob tem odstopila in vprašala terapevta: „Zakaj mu tega niste povedali prvič? Ali veste, kako dolgo pot sva prehodili, da sva prišla do vas?“, na kar je psihoterapevt odgovoril: „Zato, ker sem, ko ste prvič prišli, tudi sam neizmerno užival v sladkem“.

Osebno verjamem, da bi moral vsak dober učitelj s svojim življenjem pričati o tem, kar uči.  Zato sem predno sem se odločila, da se lotim poučevanja in terapije, najprej na sebi preizkusila vse orodja, tehnike in treninge, nato pa sem jih poskušala uporabiti v praksi in šele nato začela pomagati drugim. Menim, da je navedena pot težka, a osebno verjamem, da je najboljša. Celo če nam ne uspe popraviti vsega, kar nas muči, je pomembno pridobiti izkušnjo prehoda skozi takšno potovanje, da se zavedamo, katere faze prehajajo naše stranke.

NAP: Kaj nam pripravljate za srečanja v Sarajevu in ali se lahko nadejamo kakšne vrste spodbude pozitivne transformacije – ki je po zadnjih, precej mračnih, letih tako potrebna?

Fraisman-Čobanov: Moja želja je na tej uvodni delavnici predstaviti svet NLP-ja, deliti svoja znanja in izkušnje, motivirati in navdihniti ljudi za spremembo in drugačen pogled na življenje ter dati konkretna orodja, kako se soočati z izzivalnimi življenjskimi situacijami. Izjemno se veselim prihoda v Sarajevo, saj je to mesto, ki sem ga vedno želela obiskati, pa mi do sedaj ni uspelo. Prihajam z velikim entuziazmom in upanjem, da bo ta uvodna delavnica le začetek enega čudovitega novega skupnega potovanja.