Jutri na Domu narodov spremembe volilnega zakona: Schmidt čaka razplet, nato bo uvedel določbe za 'celovitost volitev'!

Piše: A.Čorbo-Zećo

Medtem ko so vse oči uprte v Urad visokega predstavnika v BiH (OHR) in Christiana Schmidta ter medtem ko se vsak dan pričakuje, da bo uvedel tehnične spremembe volilnega zakona za zagotavljanje celovitosti, se nekoliko pozablja, da so bile spremembe volilnega zakona BiH sprejete na Predstavniškem domu PSBiH 29. decembra lani.

Predstavniški dom Parlamenta BiH je takrat po nujnem postopku sprejel spremembe in dopolnitve volilnega zakona BiH na predlog SDA. Da bi spremembe stopile v veljavo, je potrebno, da besedilo izglasa tudi Dom narodov Parlamenta BiH, kar je manj verjetno glede na nasprotovanje SNSD-ja in HDZ-ja, kar bomo videli jutri, 18. marca, ko je sklicana seja Doma narodov, kjer je ta točka dnevnega reda uvrščena.

Spomnimo, da je za spremembe na predlog SDA glasovalo 26 poslancev, proti pa jih je bilo devet. Proti so bili poslanci, zbrani okoli SNSD-ja in HDZ-ja.

Glede na sestavo Doma narodov PSBIH je jasno, da ta zakon ne bo dobil potrebne večine. Vendar pa velja poudariti tudi, da SNSD in HDZ menita, da je škodljivo, da Schmidt uvaja nova vsiljevanja!?

Visoki predstavnik v BiH, Christian Schmidt, je parlamentarcem dal rok več tednov že decembra lani (!?), da naredijo ta vidik volilnega zakona BiH, obljubil pa je, da bo v nasprotnem primeru on uvedel svoje spremembe.

Domnevno so te že pripravljene, vendar očitno Schmidta ovira volja HDZ-ja in SNSD-ja, ki nikakor ne pristajata na ta Schmidtov korak. Prav jutrišnje zavrnitev tega zakona bi lahko bila podlaga za delovanje Schmidta.

Sicer pa je s predlogom SDA v ospredju uvedba volilnih tehnologij v volilni proces, ki vključujejo čitalnike prstnih odtisov, čitalnike podatkov z osebnih izkaznic, optične skenerje, varnostne kamere itd.), metode in postopke, ki se uporabljajo v volilnem procesu, ter drugo tehnično opremo.
V predlogu besedila sprememb se med drugim predlagajo spremembe glede oblikovanja volilnih odborov tako, da predsednika in njegovega namestnika imenuje, razrešuje, vodi evidenco, izobraževanje, certificiranje in ocenjevanje Centralna volilna komisija BiH.

Poleg novih volilnih tehnologij (identifikacija volivcev preko prstnih odtisov, skeniranje osebnih dokumentov in optično štetje volilnih lističev), na kar je osredotočena javnost, je pomembno omeniti, da je predvideno, da predsednike volilnih odborov in njihove namestnike preko javnega poziva izbira Centralna volilna komisija, da je v sestavi volilnega odbora lahko le en član iz ene politične stranke, da lahko pri žrebanju za člane volilnega odbora sodelujejo le politične stranke-subjekti, ki so imeli mandate v zakonodajnih organih v preteklem obdobju, s čimer se v največji meri preprečuje 'trgovanje' z mesti v volilnem odboru in oblikovanje strank zaradi 'trgovanja z mesti v volilnih odborih'.

Predlaga se tudi uvedba instituta "mirovanja mandata", kar pomeni, da ena oseba ne bo več v situaciji, da je v mandatu tako v zakonodajnem organu kot v izvršni oblasti.

Prav tako se zmanjšuje število preferenc, ki jih lahko volivec da kandidatom znotraj ene politične stranke na tri kandidate, kot tudi druge rešitve, ki so prejele pozitivna mnenja Beneške komisije, OVSE itd.