JUTRI DAN D: Kako je mogoče uvesti sankcije, obstaja tudi možnost 'kaznovanja' na dvostranski podlagi!

Piše: A. Čorbo-Zećo

---

Namestnik pomočnika državnega sekretarja Združenih držav Amerike Gabriel Escobar je med bivanjem v Bosni in Hercegovini najpogosteje izgovarjal sintagmo, ki se glasi ‘spodkopavanje Daytonskega mirovnega sporazuma’. To je izgovarjal v kontekstu napovedi sankcij in drugih ekonomskih mehanizmov proti podjetjem, ki podpirajo dejavnosti spodkopavanja Daytonskega sporazuma. 

Pravilno prebrano bi to lahko pomenilo, da bo izhodišče za uvedbo sankcij odločitev Evropske komisije iz leta 2011. 

Namreč, v mandatu Catherine Ashton je bila 21. marca 2011 sprejeta odločitev takratne Evropske komisije, s katero se EU opredeljuje za nalaganje sankcij (kaznovanje) oseb, ki ogrožajo, ovirajo in ne izvajajo Daytonskega mirovnega sporazuma na kakršen koli način.  

S to odločitvijo je bil določen tudi način, kdaj in kako se evropske sankcije izrekajo in sprejemajo. Odločitev o uvedbi sankcij (t. i. evropski črni seznam) se ne sprejema s soglasjem ali enotno, temveč tako, da je za njeno veljavnost potrebno, da glasuje nadpolovična večina držav članic EU, vendar držav članic, ki imajo kvalificirano večino 65 odstotkov celotnega prebivalstva v EU. 

Jutri, 15. novembra, se sestajajo ministri za zunanje zadeve Evrope, vseh 27, in odločajo o sankcijah.  

Povezani tekst:

SANKCIJE ZARADI KITAJSKE, KORUPCIJE 'Bele' liste prehajajo v 'črne', v BiH ni nedotakljivih

Torej, če je izpolnjen prvi kriterij, večina od 27-14 držav, mora biti izpolnjen tudi drugi, in se kumulativno, skupaj seštevata.  

Za odločitev bi morale glasovati največje države, tiste z največjim številom prebivalcev. Tako se odloča v Evropi, večinsko po številu prebivalcev. Ta večina sta dve tretjini celotnega števila prebivalcev EU. Torej, pomembno je, da med teh 14 držav, ki bodo, če bodo glasovale za sankcije, večina držav EU z največjim številom prebivalcev. 

Skladno s tem male države, z majhnim številom prebivalcev, četudi jih je več kot 14, ne morejo sprejeti odločitve o sankcijah. 

Če ministri za zunanje zadeve ne sprejmejo odločitve, ostaja možnost, da vsaka država EU na dvostranski ravni uvede sankcije. 

Sodeč po napovedih bi Nemčija, ki je tudi predlagateljica sankcij, lahko bila prva, ki bo to storila.