Sutorina hočem, pa ne hočem: Izetbegović zavaja ameriškega kongresnika

Sutorina in zgodba o tem, ali je sedem kilometrov ozemlja bosanskohercegovsko ali črnogorsko, je povzročila splošen nemir v Bosni in Hercegovini.

Ekipa, zbrana okoli kontroverznega profesorja Suada Kurtćehajića, trdi, da je to neodtujljiv del bosanskohercegovskega ozemlja, medtem ko to Črnogorci zanikajo, piše novinarska agencija Patria. 

Prav tako so nekatere ugledne osebnosti iz BiH in ameriški pravnik Francis Boyle eksplicitni v svojih sporočilih, v katerih predstavljajo neovrgljiva pravna dejstva – gre za nevarno igro, iz katere bi lahko BiH na koncu izšla kot absolutni poraženec. 

V vse se je vmešal tudi ameriški kongresnik Mike Turner, ki je pred dnevi poslal pismo bošnjaškemu članu Predsedstva BiH Bakirju Izetbegoviću in ga opozoril, da bi lahko naša država ostala brez pomoči ZDA, če se bo saga o Sutorini nadaljevala.

Nato je Izetbegović ekspresno odgovoril.

- Spoštovani gospod Turner, glede stališč, izraženih v Vašem pismu o vprašanju razmejitve BiH in Črne Gore, verjamem, da ste jih naslovili na napačen naslov. Razprava o tem vprašanju poteka v Parlamentarni skupščini BiH, zato bi bilo primerno, da bi Vaše pismo poslali vodstvu in pristojnim organom Parlamentarne skupščine BiH.

Če ste se kljub zgoraj navedenemu dejstvu odločili, da vendarle pišete Predsedstvu BiH, potem bi se morali obrniti na predsedujočega Predsedstva BiH gospoda Mladena Ivanića, ki predstavlja to institucijo. Seveda obstaja možnost, da ste pismo naslovili name, ker Vam je bilo predlagano, da osebno stojim za pobudo, ki je bila sprožena v Parlamentarni skupščini BiH in zahteva ponoven pregled sporazuma o meji. Tisti, ki so Vas morda usmerili k meni, so očitno zgrešili – navaja Izetbegovićev odgovor.

Izetbegović ali njegovi svetovalci so pri tem pozabili, da je prav on januarja letos v telefonskem pogovoru s črnogorskim predsednikom Filipom Vujanovićem govoril nekaj povsem drugega.

Vujanović je ustavil prihod svojega diplomata Milana Lukića na mesto veleposlanika Črne Gore v BiH prav zaradi nesporazuma glede Sutorine.

Bošnjaški član Predsedstva BiH je takrat imel povsem drugo zgodbo in se v telefonskem pogovoru, o katerem je javnost obvestil Vujanovićev kabinet, ni izgovarjal, da je napačen naslov. Nasprotno, postavil se je na stran pobudnikov.

Pred sprejetjem odločitve o odlogu podpisa veleposlaniškega ukaza je Vujanović opravil telefonski pogovor z Ivanićem, ki mu je predlagal, naj se pogovori z Izetbegovićem. V telefonskem pogovoru z Izetbegovićem je Vujanović izvedel, da on trenutno ni pripravljen s svojim pozitivnim stališčem prispevati k zaključku postopka podpisovanja Sporazuma o državni meji med Črno Goro in Bosno in Hercegovino, je bilo takrat navedeno v sporočilu Vujanovićevega kabineta.

Prav tako je bilo navedeno, da je Izetbegović Vujanoviću dejal, da bo on za to, da se ta sporazum ponovno pregleda, ker meni, da je njegova obveznost „pregledati argumentacijo, ki jo je predstavilo nekaj javnih osebnosti, in jo je na sestanku z njihovimi predstavniki vzel na znanje.“

O čem pravzaprav gre tukaj? In zakaj je Izetbegović najprej menil, da je to njegova obveznost, dva meseca kasneje, ko se mu je obrnil ameriški kongresnik, pa je na nediplomatski in nedržavstveni način sporočil, da je napačen naslov?

V prvem primeru se je pogovarjal neposredno z Vujanovićem in takrat je bil verjetno iskren in priznal, da je v stiku s predstavniki javnih osebnosti, ki so sprožile zgodbo o Sutorini. Verjetno mu je laskalo, da pokaže, kako skrbi za BiH in pobude določenih Bošnjakov.

V drugem primeru, torej v odgovoru ameriškemu kongresniku, je mogoče, da so odreagirali njegovi „svetovalci“, ki ga sicer, ne glede na ta primer, usmerjajo v napačno smer glede vodenja tako strankarske kot državniške politike.

In končno, povsem logično je, da se ravno njemu obrača ameriški kongresnik, saj so plaz in kaos okoli Sutorine sprožili prav profesorji in intelektualci iz bošnjaškega korpusa, čigar nominalni vodja je.

Če nič drugega, se Izetbegović v tej komunikaciji ne bi smel obnašati neodgovorno, temveč bi moral ameriškemu kongresniku pojasniti enako kot Vujanoviću.

Tako pa se je z „pranjem“ sebe kot napačnega naslova le ujel pri zavajanju tako kongresnika kot javnosti, obenem pa zmanjšuje velik pomen funkcije, ki so mu jo volivci zagotovili na volitvah, ker so verjeli, da je lahko „prvi med Bošnjaki“. Očitno ni kos temu položaju, tako kot tudi nekateri drugi mislijo zanj. 

Zgodbo je sprožil nekdanji rektor Univerze v Sarajevu

Nekdanji rektor Univerze v Sarajevu Jusuf Mulić je v Bosni in Hercegovini sprožil pobudo, da bi se ji vrnila Sutorina, izhod na odprto morje, in sicer v Črni Gori. Mulić je sicer dokumentacijo o tem že leta 2006 posredoval takratnemu članu Predsedstva BiH. Zgodbo o Sutorini je ponovno začel leta 2012, lani pa je nov lov sprožil Kurtćehajić.

Predsedstvo BiH brez soglasja

Svet ministrov BiH je 6. novembra 2014 potrdil Osnutek sporazuma o državni meji med Črno Goro in BiH ter ga posredoval v nadaljnjo proceduro Predsedstvu BiH. Vendar kolektivni šef države se do predloga nikoli ni izrekel, ker njegovi člani niso dosegli soglasja.