Sodnica Korner o vojnih zločinih: Obtožnice pomanjkljive, slaba organizacija tožilstva BiH

SARAJEVO, (Patria) - Misija OVSE v Bosni in Hercegovini je danes v Sarajevu predstavila poročilo ugledne sodnice Joanne Korner o pregonu primerov vojnih zločinov na državni ravni v Bosni in Hercegovini, v katerem je več očitkov namenjenih tudi delu aktualne glavne državne tožilke Gordane Tadić.

V poročilu na 79 straneh ima sodnica Korner resne očitke glede dela tožilstva BiH

„Treba poudariti, da so bili odgovori na vprašanje (postavljeno vsakemu tožilcu) o tem, ali ekipe obstajajo kot delovne enote, nedosledni. Ko so tistim, ki so odgovorili, da obstajajo, zastavili vprašanje o geografskem območju, ki se nanaša na primere, na katerih delajo, je bilo iz njihovega odgovora jasno, da ekipe obstajajo le nominalno. Eden od tožilcev je menil, da ekipe niso bile ponovno uvedene, temveč da so bili potencialni sogovorniki poučeni, da avtorici tega poročila dajejo napačne informacije. Če je to res, to ni le nesrečna, ampak tudi izjemno kratkovida odločitev, saj mora vsako priporočilo za izboljšanje dela tožilstva temeljiti na dejanskem stanju stvari“, je navedla Korner.

Dodaten problem je tudi imenovanje tožilcev, ki delajo v Posebnem oddelku za vojne zločine.

„Trenutno je na tožilstvu BiH 27 tožilcev, razporejenih v Posebnem oddelku. Trije so bili imenovani junija in julija 2019. Dva sta imela predhodne izkušnje pri delu na primerih vojnih zločinov (eden kot tožilec na tožilstvu entitete, drugi pa kot strokovni sodelavec v Oddelku za vojne zločine Kazenskega oddelka sodišča BiH), medtem ko tretji tožilec ni imel takšnih izkušenj. Samo po sebi je jasno, da delo na primerih vojnih zločinov zahteva poznavanje pravnih institutov in dejstev (o območjih, kjer je potekal oborožen spopad, in primerih MKSJ / sodišča BiH, ki se nanašajo na ta območja), ki se ne pojavljajo v drugih primerih. Ne glede na to, kako strokoven je tožilec, pridobitev znanja, potrebnega za pravilno preiskavo in kazenski pregon v primerih vojnih zločinov, zahteva čas, ki ga bo vložil ne le ta tožilec, ampak tudi drugi, ki mu morajo pomagati pri pridobivanju potrebnega znanja. Priporoča se, da se v prihodnje v Posebnem oddelku imenujejo in razporejajo le tožilci s predhodnimi izkušnjami pri delu na primerih vojnih zločinov“, je eno od priporočil.

Kornerjeva je imela pripombo, ker se delovni čas konča ob 16. uri, tisti, ki sprejmejo položaj v Posebnem oddelku, pa morajo v tej fazi biti pripravljeni delati tudi izven uradnega delovnega časa, da bi zagotovili učinkovito izvajanje preiskav in vodenje glavnih obravnav.

Kornerjeva je analizirala tudi zaposlene na tožilstvu BiH, ki delajo na primerih vojnih zločinov, in sicer le štiri analitike.

„Vendar analitiki niso pravniki. Očitno je, da tožilci del svojih odgovornosti prenašajo na analitike, naloge, ki ne spadajo in ne bi smele spadata v njihovo področje odgovornosti. Ena analitičarka je povedala, da je po tem, ko je preiskala baze podatkov v iskanju dokumentov in prič, ona „predlagala nadaljnje preiskovalne ukrepe“. Drug analitik je poudaril, da je pomembno, da obiskujejo iste usposabljanja kot tožilci, da bi „vedeli, kaj tožilci potrebujejo“. Udeleževali bi se lahko preiskav na produktivnejši način, če bi potekali sestanki oddelkov/ekip, ki so, kot je eden od analitikov z žalostjo dejal, „prej potekali redno“.

Kornerjeva je analizirala tudi obtožnice, ki jih vlagajo tožilci tožilstva BiH.

„Tako sodniki kot odvetniki so poudarili, da so opisi v obtožnicah, tako pravni kot dejanski, prevečkrat pomanjkljivi. Kot primere so navedli naslednje: Napačna pravna kvalifikacija kaznivega dejanja, ki je obtožencu očitano, npr. obtožba za vojne zločine za dejanja, ki vsebujejo zakonske znake zločinov proti človečnosti; netočnost v opisu zločina, tj. opis se ne nanaša na znake kaznivega dejanja; obtožbe za združeni zločinski podvig (UZP) in poveljniško odgovornost kot alternativne oblike udeležbe pri izvršitvi dejanja; obtožencu se očita tako poveljniška odgovornost kot neposredna izvršitev glede istega dogodka.

Kritika se nanaša tudi na dolžino trajanja postopkov v primerih vojnih zločinov, ki trajajo tudi več let. Priporočila je tudi, da Vlada BiH čim prej sprejme Revidirano strategijo o vojnih zločinih. 

Sodnica Korner je ugotovila, da rok za reševanje primerov vojnih zločinov do konca leta 2023 ne bo spoštovan.