Tiho, ko to bereš, te bodo slišali: Pazi vohun!

Piše: Rasim Belko

---

Oblast in vohunstvo, od prve organizirane skupnosti do danes, gresta z roko v roki. Nerazdružljiva sta in vedno služita istemu namenu. Vohunstvo je kot država raslo, se oblikovalo in prilagajalo sistemu in času.

Danes je sofisticirano, lahko izvedljivo in zelo uporabljeno. Medsebojno se vohunijo velike sile, vladarji, kriminalci in razne druge sorte iz podzemlja.

Najsodobnejše svetovne države niso zaščitene pred vohuni in vohunjenjem tistih, ki bi radi vladali kolikor tudi živijo.

Toda obveščevalna tiranija in pritiski so redko kje prisotni kot v današnji Bosni in Hercegovini. Sofisticirana vohunska dela so zvedena na govorice, obveščevalne, varnostne in policijske institucije pa podrejene enemu človeku, njegovi stranki in interesom.

In vse po etničnih mejah. Tam oni, tukaj mi. Tista kultna "zrak trepeta, kot da nebo gori" je postala ambientska resničnost.

Tukaj vohuni človek številka, tam Dodikov rod, tudi Čović ima svoje sence za skrite skrivnosti. Včasih so vohunili tovarne, vojaške objekte in podobne zgradbe. Danes vohunijo skoraj vse. In ženske, ki okopavajo krompir, in varilce, policiste, novinarje, voznike...

Vse v službi treh enakih primerkov Čaušeskove doktrine. Kontrola naroda in etnosa v okviru tega je postalo neizogibno orožje v politični vojni za ostanek na oblasti.

Osmica in njegovi hajduki poročajo, kaj kdo misli, govori ali dela proti zakoncema Lenjinovega rodu. Pričevanj je veliko, zadnje smo slišali včeraj zvečer na televiziji N1, ko je aktualni minister za notranje zadeve Aljoša Čampara odprto povedal, da so ga pred družinsko hišo slikali agenti Obveščevalno-varnostne agencije BiH.

Oni nas poslušajo, in kot je rekel Čampara, "Kalimero nas slika in spremlja".

Če slikajo ministra, kaj potem šele počnejo proti nam, tako imenovanim navadnim državljanom. Islamska sveta knjiga Kur'an pravi: "Ne boj se nepismenih in pismenih, boj se polpismenih". Kot da je pred tisoč leti in več kot tisoč leti nekdo opisoval Bakirovega človeka s številko 8. Polpismen človek, končal srednjo šolo, a fakultetna diploma mu nikakor ni šla. Nekdo mu je v Asimovem slogu dokončal tri, izpadlo pa je, da nobene ni dokončal. Zdaj mu hočejo celo soditi zaradi tega.

E, takšen Osman Mehmedagić je najboljša in najbolj nevarna lutka v rokah režima in diktature Izetbegovića. Zato ga Izetbegović(i) tudi varuje kot zenico svojega očesa.

Svojega lutka ima tudi druga politična nesreča. Na drugi etnični strani, Milorad Dodik. V svojem slogu, skorajda kabadahijsko, Dodik pred najvišjo institucijo entitete, v katero se kune, sporoča političnim nasprotnikom, da jih prisluškuje. In pri tem za potrditev sprašuje svojega ministra za notranje zadeve Dragana Lukača: "Povej, ali smo jih prisluškovali?".

Dodik nadzoruje tudi Državno agencijo za preiskave in zaščito, z veliko večjim dosegom in boljšo opremo. Tam lahko prisluškuje komur želi in kadar želi.

Tudi Čović ni imun na vohunjenje, in glede na to, da nadzoruje del OSA-e, SIPA-e, Službe za mejne zadeve in kantonalne policije, ima veliko opreme v svojih rokah.

Posebna zgodba so notranjostrankarske frakcije na celotnem območju BiH. Postali smo država agentov in vohunov. Kot da ne živimo v 21. stoletju, ampak smo v Hladni notranji vojni. Dejansko je vse isto, kot da živimo Bondove filme. Le brez posebnih učinkov, pri nas se to imenuje vojna.

Zato nihče več v BiH ni varen pred prisluškovalci strankarskih pašev in pašic.

Vse bolj šepetamo, pazimo, kje in kaj govorimo.

Tiho, ko to bereš, te bodo slišali!