Surtsey je otok z eno hišo, kamor je "običajnim smrtnikom" prepovedan dostop

(Patria) - Surtsey je vulkanski otok v Atlantskem oceanu, ki se nahaja približno trideset kilometrov od Islandije.

Nastalo je z veliko erupcijo leta 1963, ki se je začela na globini 130 metrov.

Erupcija je trajala kar tri leta, do leta 1967 pa je nastal otok s površino 2,7 kvadratnih kilometrov.

Zato ne preseneča, da so mu dali ime po ognjeniškem velikanu Surtu iz nordijske mitologije.

Erozija tal in močni vetrovi v severni Evropi so sčasoma zmanjšali njegovo površino na približno 1,3 kvadratnih kilometrov, vendar ne tudi zanimanja znanstvenikov za to skrivnostno območje.

UNESCO je otok zaščitil in ga uvrstil na svoj seznam svetovne dediščine v Evropi, dostop pa so dobili le izbrani botaniki, biologi in vulkanologi.

Njihova glavna naloga je preučiti, kako nastaja ekosistem brez človeškega vpliva, piše Punkufer.hr.

Mah in lišaji so prve vrste rastlin, ki so se začele razvijati na otoku, zelo hitro pa so na Surtsey začeli pristajati tudi fulmarusi in tankokljuni njorki.

Danes tam raste okoli sedemdeset vrst rastlin, na njem pa živijo žuželke, ptice in tjulnji.

Na otoku je le ena hiša, v kateri spijo strokovnjaki, ki preučujejo spremembe na Surtseyju.

Preden se izkrcajo na otok, je vsak znanstvenik temeljito pregledan, da bi po naključju ne prenesel kakšnega semena, katerega kalitev bi lahko motila naravni ekosistem.

Kljub previdnostnim ukrepom je na otoku zrasla rastlina paradižnika, ki je znanstvenike presenetila.

Ali pa je bilo to naključje, dokler eden od tamkajšnjih strokovnjakov ni priznal, da je opravil veliko potrebo na prepovedanem mestu na rodovitni vulkanski zemlji po zaužitju tega sadja.

Rastlina je bila takoj odstranjena, poostren pa je bil tudi nadzor nad dejavnostmi vseh strokovnjakov, ki jim je bil dovoljen obisk otoka.