Suljagić in Lagumdžija v ZN: Genocid v Srebrenici ni stvar mnenja, temveč zgodovinska in sodna dejstva

(Patria) - V sedežu Združenih narodov (ZN) v New Yorku je danes potekala panelna razprava o vlogi komemoracije in spomina pri preprečevanju genocida.

Povod za to srečanje je bilo obeleževanje 76. obletnice Konvencije o genocidu ter Mednarodnega dne spomina in dostojanstva žrtev zločinov genocida in preprečevanja tega zločina.

Na srečanju sta med drugim govorila direktor Memorijalnega centra Srebrenica Emir Suljagić in veleposlanik BiH pri ZN Zlatko Lagumdžija.

Suljagić: Komemoracije pospešujejo dialog

- Slučajnost je, da smo se danes zbrali tukaj v trenutku, ko je iz zapora v Siriji izpuščenih na tisoče ljudi. Šele začenjamo vpogled v resničen obseg dogajanja v Siriji v zadnjih 12 letih.

Čutim čustvenost ob tem, da so izpuščeni tudi tisti, ki se ne spominjajo časa, ko so bili svobodni. Verjamem, da imata komemoracija in memorijalizacija ključno vlogo tako pri počastitvi in spominu na žrtve, kot pri preprečevanju ponavljanja diskriminacije, nasilja in genocida - je dejal Suljagić.

Navedel je tudi, da verjame, da je prerogativ vsake skupine preživelih, da odloči, kako se bo spominjala in česa se bo spominjala.

- Ko komemoriramo, aktivno izbiramo, kaj je vredno spomina, kaj je tu za zgodovino in kaj ne. Pomembno je, da so v tem procesu v središču preživeli in žrtve.

V kontekstu Srebrenice, kjer je bilo leta 1995 ubitih na tisoče otrok in moških, obstaja veliko prizadevanj, ki jih v tem smislu izvajamo. Prva so prizadevanja pri izobraževanju in ozaveščanju.

Verjamemo, da je vloga spomina in spominjanja ozaveščanje o teh dogodkih. Prav tako, da opozarjajo na družbeni, politični in zgodovinski kontekst, ki je do tega privedel - je dodal Suljagić.

Poudarja, da sta osebni in kolektivni spomin ali pobude, ki jih izvaja Memorijalni center Srebrenica, namenjeni zagotavljanju, da se spominjamo osebnih zgodb žrtev in da omogočamo platformo in glas tistim, ki so brez glasu - žrtvam.

- Prav tako je pomembno, da se izkušnje preživelih ohranijo in prepoznajo. Ta kolektivni spomin je močna zapuščina in spomin ne le na genocid, ampak tudi na odpor skupnosti. To spodbuja tudi našo zavezanost preprečevanju takšnih dogodkov v prihodnosti - navaja Suljagić.

Dodaja, da so komemoracije pomembne, ker pospešujejo dialog, ter da naj bi prepoznale trpljenje, potrdile izkušnje preživelih in našle načine za premagovanje travme.

- Ideja za komemoracijami je poskusiti ustanoviti prostore za dialog, razmislek in razumevanje med skupinami preživelih in, upajmo, prispevati k socialni koheziji. Na širši ravni memorialne institucije vplivajo na politike, spodbujajo raziskovanje vzrokov in posledic genocida in diskriminacije.

Prav tako pogosto zagovarjajo politike, ki krepijo zaščito človekovih pravic in vladavino prava, kar je, verjamemo, temeljno pri preprečevanju prihodnjih tovrstnih primerov - poudarja Suljagić.

Dodaja, da to v Memorijalnem centru Srebrenica počnejo skozi izobraževalne programe in razstave, ki informirajo tako lokalno prebivalstvo kot mednarodno javnost o množičnih umorih in njihovih posledicah.

- To počnemo tudi z omogočanjem dostojanstvenega počivališča za žrtve in dostojanstvenega kraja, kjer se jih lahko njihove družine spomnijo.

To počnemo tudi tako, da smo preprosto tam kot simbol proti zanikanju in revizionizmu, kar je lahko nevaren oblika sekundarne viktimizacije in ovira prizadevanjem za celjenje in preprečevanje.

To počnemo tudi z našimi mednarodnimi partnerji, da zagovarjamo pravico in odgovornost, kar mislimo, da sta osnovni komponenti prizadevanj za preprečevanje - poudarja Suljagić.

Z ohranjanjem spomina na žrtve, negovanjem in vzdrževanjem okolja izobraževanja in razumevanja, Suljagić pravi, da prizadevanja pri komemoraciji in ohranjanju spomina ne le počastijo tiste, ki so trpeli, ampak tudi pomembno prispevajo k ustvarjanju sveta, ki aktivno dela na preprečevanju podobnih tragedij.

- Verjamemo, da fokus na izobraževanje in spomin zagotavlja, da se naučene lekcije široko delijo, negujejoč kulturo miru in razumevanje družbe - je zaključil Suljagić, ki se je srečanja udeležil preko videopovezave.

Lagumdžija: Sodbe se ne morejo izbrisati

V svojem nagovoru je Zlatko Lagumdžija izrazil obžalovanje, da obstaja potreba po konvenciji o genocidu, ter dodal, da mu je še bolj žal, da so jo nekateri kršili.

- Spomin in obeleževanje nas preprečujeta, da pozabimo napake iz preteklosti in nam dajeta neskončno upanje, da se nikoli več ne bodo ponovile. Ne gre za jezo ali izrekanje sodb. Gre za razumevanje zla, brezbrižnosti, nevtralnosti, obračunavanje, počastitev izgubljenih življenj in izobraževanje.

Gre za prenos sodb za genocid iz sodnih dvoran v učilnice po vsem svetu. Ena najmočnejših lekcij, ki smo se jo naučili iz genocida v Srebrenici, je, da memorijalizacija ni samo o preteklosti, ampak je predvsem o prihodnosti.

Večkrat smo ponovili, da genocid v Srebrenici ni stvar mnenja, temveč zgodovinsko in sodno dejstvo.

Sodbe Mednarodnega sodišča pravice in Mednarodnega sodišča za vojne zločine, storjene na območju nekdanje Jugoslavije, so potrdile, da je bil genocid storjen nad Bošnjaki v varnem območju ZN Srebrenica, in da sodnih sodb ni mogoče izbrisati iz človeške zgodovine, ne glede na to, kako močno se kdo trudi - je dodal Lagumdžija.