Sulejman Tabaković: Pljačka premočja BiH je le nadaljevanje Združenega podviga in Hrvaške ter Srbije

Sulejman Tabaković je bil rojen leta 1952 v Bosanski Dubici. Pravno fakulteto je zaključil v Zagrebu. Od leta 1987 dela na državni upravi. Najprej kot vodja pravne službe Urada za splošne zadeve izvršnega sveta sabora SR Hrvaške. V času osamosvojitve Republike Hrvaške, od leta 1990, je bil imenovan za načelnika oddelka za investicijsko in materialno vzdrževanje ter Urada za splošne zadeve in protokol RH. Od leta 1994 je načelnik oddelka za upravno-pravne, personalne in splošne zadeve. Od leta 2004 je bil prerazporejen v Središnji urad za državno upravo, danes Ministrstvo za upravo Republike Hrvaške, kjer dela tudi v oddelku za narodne manjšine. Je izjemen poznavalec vprašanj sukcesije. Čeprav je prostovoljec domovinske vojne in nosilec spominske značke, je že dolgo izpostavljen strašnim pritiskom in napadom. Njegov avtomobil je bil celo enkrat zažgan. Sprašujemo ga o zadnjem udaru Republike Hrvaške na premočje BiH, nezakonitostih, kršitvah Ustave RH, mednarodnih normah in možnih izhodih iz takšnega stanja. Opozarja, da vojno dejanje ropanja nikoli ne zastara!

Patria: Hrvaški sabor je izglasoval Zakon o upravljanju s premočjem. Kako je mogoče sprejeti prepoved razpolaganja s tujim premočjem, ko to izrecno prepoveduje Aneks G Dunajske pogodbe o sukcesiji? Kako je lahko nacionalni zakon nad mednarodnimi pogodbami?

Tabaković: Mislim na veljavnost večstranske mednarodne pogodbe o sukcesiji in njenega Aneksa G? Ni le ta pravna okoliščina sporna za izglasovanje neustavnega zakona, ki je v nasprotju z Zakonom o ratifikaciji sporazuma o sukcesiji z aneksi, ampak je v nasprotju s kogentnimi normami, prevzetimi iz pravnega reda EU skozi poglavja 23 in 24, Dunajske konvencije o pravu mednarodnih pogodb, Dunajske konvencije o sukcesiji držav, Odločitve o izjemah od prepovedi razpolaganja z nepremičninami na ozemlju RH pravnih oseb s sedežem v Republiki Sloveniji, Republiki Makedoniji in BiH iz leta 2000. Zanimivo je, da so vsi ministri za pravosodje RH dajali soglasja za prodajo ali najem premočja BiH prav po navedeni Odločitvi, o čemer posedujem dokumentacijo, vendar le, če gre za prodajo ali najem znanim osebam, ministrom? Kako sicer razložiti, da knjižnim lastnikom iz BiH niso bila izdana soglasja za prevzem njihove lastnine in da opravijo vlaganja v korist lastnikov in okolij, kjer obstajajo takšni objekti, medtem ko se državljanom Hrvaške, prijateljem ministrov, dajejo soglasja za objekte milijonske vrednosti celo brezplačno??

Patria: Opozarjate, da je ta zakon neustaven in sicer po 88. členu Ustave RH, pa tudi po 143., 144. in 145. členu, kot tudi po prevzetih obveznostih iz mednarodnih pogodb. Pozvali ste hrvaškega ministra za finance Marića, naj zakon suspendira. Enako pričakujete tudi od predsednice RH Kolinde Grabar Kitarović. Vendar je zakon predlagala Vlada RH, nato pa ga je sabor sprejel z ogromno večino (83-15, z 26 vzdržanimi). To se v Sarajevu razume predvsem kot nadaljevanje ciljnega bojkota pravice BiH do svojega premočja.

Tabaković: Moj komentar, ki ste ga navedli kot vprašanje, se je nanašal na 88. člen Ustave, ki daje predsednici pravico, da predloži Ustavnemu sodišču preverjanje sprejetega zakona v saboru in predlog za suspenz z 70. in 71. členom Zakona o upravljanju s premočjem RH. Postavlja se vprašanje, kako je mogoče, da je bil v zakon vključen premočje pravnih subjektov iz drugih držav, kot da gre za vojni plen, osvojen v času vojne? Ni mogoče sprejeti takšnega zakona, ker je v nasprotju tudi z Ustavo RH, v kateri je zaščitena pravica do lastnine v 48., 49. in 50. členu, kot tudi že citirana Odločitev Vlade RH, pridobljene pravice, kot tudi citiran Aneks-G!? V Pogodbi o sukcesiji je navedeno, da se premočje vrne pod pogojem vzajemnosti med udeleženkami sukcesije. Kolikor mi je znano, je BiH na podlagi sukcesije in Aneksa takoj po njegovi ratifikaciji vrnila Hrvaški in Srbiji njuno premočje in jima ga dala na razpolago! Hrvaška in Srbija ne samo, da ne vračata na podlagi vzajemnosti premočja državljanov BiH na njunih ozemljih, ampak zavračata predložene veljavne dokumente prosilcev za vračilo nepremičnin, prav tako pa zavračata dokaze, ki obstajajo v zemljiških knjigah, katastru, davčnih upravah njunih držav? Ponovno poudarjam, da ministri selektivno odobravajo lastnikom razpolaganje z nepremičninami, le tistim, ki jim odobrijo takšno prometovanje z "bosanskimi nepremičninami" za nakup ali najem? To se lahko uvrsti pod kriminalno delovanje institucij in odgovornih oseb v njih v skladu s prevzetimi zakonskimi določbami, ki so bile naložene skozi uredbe in direktive EU. Javnost in institucije upravičeno postavljajo vprašanje, ali je to nadaljevanje Združenega podviga skozi ropanje premočja državljanov BiH v skladu s IV. Ženevsko konvencijo, člankoma 2. in 3., ter V. in VI. Nürnberškimi načeli?

Patria: Mnogi pravijo, da je mafija, domnevno z obeh strani, prevzela premočje, ki je predmet sukcesije, in z njim upravlja. Če je mafiji uspelo odložiti postopek vračanja premočja, je to lahko storila le ob asistenci države Hrvaške in njenih institucij. Ni nobena mafija sprejela omenjenega zakona, ampak Vlada in sabor Republike Hrvaške.

Tabaković: Državljani imajo vedno prav, ker jih je zgodovina naučila pameti, tako tudi v tem primeru. Gre za kriminal pod okriljem institucij, ki lahko na podlagi zakonskih določb s svojim dejanjem, neukrepanjem ali opustitvijo dejanja povzročijo uzurpacijo lastninske pravice in tako nastanejo vojno dobičkarji. Vendar opozarjam, da njihovo pridobljeno lastništvo ni zakonito in legitimno, ker gre za vojno dejanje ropanja z nadaljevanim delovanjem do današnjih dni! Prav ste opazili, da ni mafija sprejela spornega zakona, ampak je bil zakon sprejet v zaščito vojno-dobičkonosne mafije, da bi se njihova dejanja legalizirala, vendar ne bo uspelo, ker vojno dejanje ropanja ne zastara. Nikoli!!!     

Patria: Minister za pravosodje BiH govori o dvostranskem sporazumu med BiH in RH kot rešitvi za ta problem, kar je še ena navadna podvala. V BiH obstaja neznanje, predvsem pa, na žalost, bojkot določenih nacionalnih politik, ki drugo državo postavljajo pred lastno domovino. Hrvaška, glede na vse pokazano, nima namena vrniti premočja Bosni in Hercegovini.

Tabaković: Minister nima prav, nikjer ni obveznosti za dvostranski sporazum, predviden v Pogodbi o sukcesiji niti v njenih aneksih. To je vsiljena neumnost iz hrvaških institucij. Naj prebere dokumente, na katere se sklicuje!! V praksi ropanja s strani hrvaških institucij se omenja Odločitev iz leta 2000, na podlagi katere se daje soglasje ministra za pravosodje za prodajo in najem nepremičnin pravnih oseb iz BiH: Hrvaška mora, Hrvaška bo vrnila, vendar Hrvaška s takšnim ravnanjem povzroča škodo svojim državljanom, ker bodo njeni državljani morali poravnati kriminal povlaščeni vojno dobičkarjev, ki se odvija z nezakonitimi postopki s premočjem "bosanskih pravnih in fizičnih" oseb!!

Patria: Vi ste odnos do premočja BiH poimenovali zločin ropanja civilnega prebivalstva. Katere postopke predlagate v postopku vračanja tega premočja?

Tabaković: V svojih nastopih sem še blag pri prepoznavanju pravnega stanja, v katerem se nahajamo. Glede na pravno forenziko, ravnanje institucij in pooblaščenih oseb v njih je očitno, da vsi brez izjeme podležejo oceni Ženevske konvencije iz leta 1949.

Mednarodno sodišče je pristojno za kazensko preganjanje oseb, ki so storile ali odredile storitev hudih kršitev Ženevskih konvencij z dne 12. avgusta 1949, oziroma naslednja dejanja zoper osebe ali premočje, zaščitene z določbami relevantne Ženevske konvencije: (a) naklepni odvzem življenja; (b) mučenje ali nečloveško ravnanje, vključno z biološkimi poskusi; (c) naklepno povzročanje velikega trpljenja ali hudih telesnih poškodb ali poslabšanja zdravja; (d) uničevanje in odvzem premoženja v velikem obsegu, ki ni upravičen z vojaško nujnostjo in je izveden nezakonito in brezglavo; (e) prisiljevanje vojnega ujetnika ali civilista, da služi v silah sovražne sile; (f) naklepno odrekanje pravice vojnega ujetnika ali civilista do poštenega in rednega sodnega postopka; (g) nezakonita deportacija ali premestitev ali nezakonito zaprtje civilista; (h) zajetje civilistov za talce.

Člen 3. Kršitve zakonov ali običajev vojskovanja: Mednarodno sodišče je pristojno za kazensko preganjanje oseb, ki so kršile zakone ali običaje vojskovanja. Te kršitve med drugim vključujejo naslednje: (a) uporaba strupenih ali drugih orožij, katerih namen je povzročanje nepotrebnega trpljenja; (b) brezglavo uničevanje mest, naselij ali vasi, ali pustošenje, ki ni upravičeno z vojaško nujnostjo; (c) napadanje ali bombardiranje, s katerimikoli sredstvi, nebranjenih mest, vasi, stanovanjskih ali drugih objektov; (d) zavzetje, uničevanje ali naklepno poškodovanje verskih, dobrodelnih in izobraževalnih ustanov, ustanov, namenjenih umetnosti in znanosti, zgodovinskih spomenikov ter umetniških in znanstvenih del; (e) ropanje javnega ali zasebnega premoženja.

Patria: Bosna in Hercegovina je vrnila premočje Hrvaške, pa tudi Srbije, te države pa njej ničesar. V takšnih okoliščinah, ali je možna tožba pri kakšni evropski ali svetovni instituciji? Ali naj se BiH obrne na sodišče v Luksemburgu, ker Hrvaška krši mednarodne pogodbe, ki jih je sprejela ob pristopu k EU?

Tabaković: Kot sem že dejal, gre za kazniva dejanja iz nacionalne zakonodaje RH, mednarodnih pogodb, dvostranskih in večstranskih, pravnega nasledstva držav, nastalih po razdružitvi skupne države, pravnega nasledstva EU in pravosodnega sistema EU.

Pošiljam sporočilo optimizma državljanom in pravnim osebam v BiH, na Hrvaškem in v Srbiji. Prepričan sem, na podlagi dela citiranih predpisov pravnega sistema EU in našega pravnega nasledstva, da bomo to vojno dobili!!!