Sojenje za Štrpce: Dvajset civilov odstranjenih z vlaka in ubitih na podlagi osebne izkaznice

Zaradi slabega zdravstvenega stanja trije priče Tožilstva BiH niso mogli pristopiti na sojenje za umore civilov, ugrabljenih iz vlaka v Štrpcih (občina Rudo) februarja 1993, zato so bili prebrani njihovi prej podani izjavi, piše BIRN, povzema Patria.

V izjavi, ki jo je dala Tožilstvu za vojne zločine Srbije decembra 2014, je Koviljka Buzov povedala, da je kritičnega dne njen mož Tomo, ki je bil častnik Jugoslovanske ljudske armade (JLA), odšel na obisk k njunemu sinu, ki je služil vojaški rok v Podgorici.

Buzov je navedla, da je mož sporočil, da vlak, s katerim naj bi se peljal, zamuja, in da je mislila, da je vse v redu, dokler ji sin ni sporočil, da ni izstopil iz vlaka. Naslednje jutro, je dejala, je na novicah slišala, da se je zgodila ugrabitev v Štrpcih.

S porodicami oškodovanih prič je, kot je povedala, pisala parole in zahtevali so, da jih sprejme Milošević, takratni predsednik Srbije. Sprejel jih je, kot je priča navedla, in "ponudil, da ji pripelje Karadžića".

- Če bi me vprašali, bi jih rezala kos za kosom, koliko zla so mi povzročili - stoji v izjavi priče Buzov, ki je navedla tudi, da je po tem dogodku doživela možgansko kap.

Za ugrabitev 20 civilov iz vlaka v Štrpcih 27. februarja 1993, ki so bili ubiti na območju Višegrada, Tožilstvo BiH obtožuje Luko Dragičevića, Bobana Inđića, Obrada in Novaka Polugo, Dragana Šekarića, Oliverja Krsmanovića, Petka Inđića, Radojico Ristića, Vuka Ratkovića in Mićo Jovičića.

Po obtožnici je bil Dragičević poveljnik Druge podrinjske lahke pehotne brigade Vojske Republike Srbske (VRS), Boban Inđić pa poveljnik Interventne čete te brigade, medtem ko so bili ostali obtoženi pripadniki Interventne čete ali Prve čete Prvega bataljona Druge podrinjske lahke pehotne brigade.

Na sojenju je bila prebrana izjava Misina Rastoderja iz leta 2014. Povedal je, da je 27. februarja 1993 njegov oče Jusuf, ki je delal v Beogradu, odšel z vlakom v Bijelo Polje, da bi izkoristil proste dni.

Rastoder je izjavil, da je za ugrabitev vlaka, v katerem je bil njegov oče, slišal po radiu. Takrat ni vedel, da je bil njegov oče v vlaku, ampak je to izvedel, ko je sodelavec prinesel očetovo plačo. Posmrtni ostanki, kot je navedel v izjavi, so bili najdeni v jezeru Perućac.

Zejna Čorić je v izjavi, podani leta 1996, povedala, da je njen mož tisti dan odšel iz Beograda v Prijepolje. Poudarila je, da ne pozna nobene osebe, ki je bila v vlaku in bi se lahko izrekla o prisilni odpeljitvi.

Sojenje se bo nadaljevalo 13. junija.