Sodišče v Tuzli zavrnilo dokaze SKY: Pravično sojenje in pravice obtožencev vse pogosteje pred vdrto pošto!

Napisal: Rasim Belko

Razprava o uporabnosti dokazov, zbranih s dešifriranjem šifriranih sistemov in aplikacij, kot sta Anom in SKY ECC, se ne umirja.

Tako je Okrožno sodišče v Tuzli v zadevi 03OK019233 K3, v kateri sta bila Beriz Kabilović in Armin Halilović obsojena za organizirani kriminal, zavrnilo dokaze, pridobljene s dešifriranjem aplikacije SKY.

V obrazložitvi je navedeno: “Sodišče meni, da so utemeljeni ugovori obrambe obtoženih glede dokazov, ki izhajajo iz uporabe aplikacije Sky, v delu, da obramba v bistvu nima možnosti kakovostno in bistveno izpodbijati načina zbiranja dokazov, ki izhajajo iz uporabe aplikacije Sky, ker ni akta (v našem pravnem sistemu bi to bil nalog), na podlagi katerega so bili ti dokazi pridobljeni, glede dokazov, ki izhajajo, torej kdo je te dokaze zbral, v katerem obdobju in po čigavem nalogu, zato je sodišče menilo, da bi sprejetje takšnih dokazov bilo v nasprotju s 6. členom o človekovih pravicah (ESČP) in pravico do pravičnega sojenja, ki ju ta določba določa”.

Nadalje se pravi, da dokaz, pridobljen s prestrezanjem komunikacije Sky ECC, predstavlja elektronsko oziroma digitalno listino v smislu Evropske konvencije, pridobljeno s mednarodno pravno pomočjo, vendar se predhodno postavlja vprašanje, na kakšen način so bili takšni dokazi pridobljeni v zaprošeni državi, ponudnici mednarodne pravne pomoči. V zvezi s tem ni dovolj reči, da je bil dokaz pridobljen s mednarodno pravno pomočjo, temveč je nujno natančno ugotoviti vir dokaza, torej način, na katerega je bila listina, tj. digitalni podatek, pridobljena v tej tuji državi, da bi se preverila njegova sprejemljivost kot dokaza v kazenskem postopku in omogočila njegova izvedba na glavni obravnavi. V nasprotnem primeru bi se dejansko lahko „legalizirali“ tudi tisti dokazi, ki so bili v tujini pridobljeni s kršitvijo temeljnih pravic posameznika.

Sodišče navaja tudi naslednje: “Pomembno vprašanje je tudi, ali je šlo pri tem za ciljno nadzorovanje komunikacij v kazenskem postopku ali za množično nadzorovanje, ki ga praviloma izvajajo obveščevalne službe. Tudi če predpostavimo, da je bil nadzor sprva določen kot ciljni nadzor v skladu z določbami ZKP, je nedvomno imel množični značaj, glede na število oseb, katerih komunikacija je bila nadzorovana, in ki niso bili pod teritorialno jurisdikcijo francoskega pravosodja. Potrebno je tudi ugotoviti, ali gre za dokaze ali obdelavo/sledi podatkov, kakšne zaščitne ukrepe so bili zagotovljeni in izvedeni, kakšni so razlogi za pridobitev teh podatkov, s kakšnim sumom, ter vprašanje prenosa podatkov drugim subjektom in njihovega uničenja; ali je bila komunikacija nadzorovana, kdo ima pravico dostopa do takšnih podatkov in ali obstaja dostop do mehanizmov obveščanja (uporabljeno za preverjanje zakonitosti ukrepa itd.). Pravičnost postopka (člen 6. ESČP) nalaga, da se jasno natančno določi, na kakšen način in po kakšni podlagi se lahko odgovori na mnoga druga vprašanja, da bi se omogočilo spoštovanje človekovih pravic. Poudarja se, da morajo biti dokazi na glavni obravnavi, v skladu s pravili Evropskega sodišča, izvedeni na glavni obravnavi in podvrženi kritiki, saj je v kazenskem postopku načelo poštenega sojenja, da se vsi dokazi izvedejo v prisotnosti obtoženca, ki mora imeti možnost kontradiktornosti, kar je pomembna garancija pravičnosti postopka”.

Prav o tem je nedavno za agencijo Patria govorila odvetnica Lejla Čović in pojasnila, “da gre za šifrirane komunikacije, ki so bile množično vdrte v tujini in nato posredovane tožilstvom v regiji.

Medtem ko se v zahodnih državah ta sporočila uporabljajo kot izhodišče za preiskave, se v BiH, pravi Čovićeva, pogosto uporabljajo kot glavni in edini dokaz.

„Tožilstvo gradi obtožnice izključno na teh sporočilih, brez spremljajočih dokazov. Tako ustvarjamo pompozne preiskave, v bistvu pa se večinoma obravnavajo primeri, povezani s prevozom marihuane, medtem ko visoke korupcije ni,“ je pojasnila Čovićeva.

O podobnih težavah je v začetku oktobra pisal tudi portal crimesite.com

Ta portal navaja, da so v prvem primeru Sky v ZDA sporočila Sky končno odpadla kot dokaz

“V prvem večjem kazenskem primeru v Združenih državah Amerike, v katerem so bila uporabljena sporočila s policijsko vlomljene šifrirane storitve Sky ECC, je tožilec iz spisa umaknil ta sporočila, potem ko je sodnica napovedala, da jih bo najverjetneje izključila kot dokaz. To izhaja iz zapisnika z naroka, ki si ga je Crimesite ogledal. Gre za kazenski postopek v New Yorku proti nekdanjemu črnogorskemu boksarju Goranu Gogiću, zaradi tihotapljenja ogromne količine 17 ton kokaina.

Ameriške oblasti so od Francije prejele Excel tabele s sporočili, ki naj bi jih Gogić pošiljal o tihotapljenju kokaina. Tožilec je sodišču predložil le dva povzeta zapisnika o načinu pridobitve, zanesljivosti in pravni podlagi vlomne operacije, izvedene med letoma 2019 in 2021.

Podoben je stališče sodišč tudi v Evropski uniji. 15. avgusta 2025. je Zvezno sodišče kantona Zürich v Švici popolnoma izključilo podatke SkyECC kot dokaz. Razlog je huda kršitev načela teritorialnosti. Francoske oblasti so uporabljale tehniko „man-in-the-middle“ (MITM), razvito na Nizozemskem, pri kateri so bili kriptografski ključi prestreženi prek nevidnih potisnih sporočil neposredno s telefona na ozemlju Švice. Ni bilo zahtevkov za mednarodno pravno pomoč, niti privoljenja – šlo je za čisto poseganje v švicarsko suverenost. Rezultat je, da so vsi povezani podatki, prepisi in izvedeni dokazi neveljavni.

To kaže, kako države zunaj EU zavračajo takšne dokaze in ovrže francosko trditev, da je bilo prestrezanje izvedeno „izključno na francoskih strežnikih“. V resnici vlom vedno zajame ozemlje, na katerem se telefon nahaja.

Njujorški odvetnik Joseph Corozzo, zagovornik Gogića, ima v zvezi z dokazi Sky ECC podporo nizozemskega odvetnika Yehudija Moszkowicza.

Na naroku, ki je potekal v četrtek popoldne (po lokalnem času), se je sodnica Joan M. Azrack s zveznega sodišča pogovarjala s tožilcem o statusu sporočil Sky. Izjavila je, da še ne sprejema končne odločitve o njihovi sprejemljivosti kot dokaza, vendar jih bo najverjetneje izključila – in da o tem ne želi več razpravljati. Ostro je svetovala tožilcu, naj ne uporablja dokazov Sky, saj bi razprava o njihovi sprejemljivosti ustvarila „stranski spektakel“.

Na koncu je tožilec dejal, da se strinja s sodiščem in se odločil, da ne bo več uporabljal sporočil Sky.

Na dodatno vprašanje odvetnika Corozza, ali bo sodišče kdaj sprejelo dokaze s Sky ECC, je sodnica odgovorila, da bi to razmislila le, če bi prič iz Francije prišli pojasniti operacijo – kar ni primer.

Francoski pravosodni sistem je sodišču v New Yorku že prej sporočil, da policisti ali drugi strokovnjaki ne morejo pričati o vlomu Sky. Sodnica želi preveriti, ali so poročila zanesljiva in kako sta jih policija in tožilstvo pridobila. Nizozemska sodišča so se do zdaj zadovoljevala z razlagami tožilcev.

Hkrati je sodišče v Franciji (Cour de Cassation), najvišje francosko sodišče, letos sprejelo dve sodbi, ki spodkopavata celoten sistem. 17. junija 2025. je sodišče razsodilo, da je prisluškovanje ali vlom v telefone na ozemlju države članice EU brez obvestila ali dovoljenja – nezakonito. Tudi če tehnično prestrezanje poteka prek francoskih strežnikov, telefon pa je začasno zunaj Francije, velja naslednje pravilo – v državah EU je treba državo prejemnico izrecno obvestiti.

To je v skladu s sodbo Sodišča EU z dne 30. aprila 2024.

Povzeto, sodna praksa zavračanja dokazov SKY ECC in ANOM je vse pogostejša, saj se sodniki očitno zavedajo, da lahko ti dokazi povzročijo razveljavitev sodb na višjih sodiščih, zato je mogoče, da je prav zaradi tega v BiH vse manj obtožnic, ki temeljijo izključno na dokazih SKY.