Sodišče v Strasbourgu zahteva, da je BiH država državljanov, po sistemu en človek - en glas!

Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu je v zadnji sodbi proti Bosni in Hercegovini, v primeru Azre Zornić, dalo prav državljanom, da se sploh ne izrekajo o narodni ali kakršni koli pripadnosti, pravi v izjavi za bh. novinarsko agencijo Patria (NAP) Zikreta Ibrahimović, namestnica agenta BiH pred Sodiščem za človekove pravice.

- Ta sodba pomeni, da je izrekanje o narodni in vsaki drugi pripadnosti svoboda, ne pa pravica, obveznost ali preprosto zanimanje. V Bosni in Hercegovini je to postalo predpostavka vseh predpostavk v nasprotju z vsemi mednarodno znanimi standardi. V osnovi to poziva k državljanski BiH po osnovi en človek - en glas, pravi Ibrahimović.

Sodišče v Strasbourgu je včeraj sodilo v korist Azre Zornić, članice Socialdemokratske stranke, ki se je pritožila, ker ne more biti izvoljena v Dom narodov BiH, če se ne izjasni kot pripadnica nekega konstitutivnega naroda.

Po primeru „Sejdić-Finci“ je sodišče sprejelo tudi njeno pritožbo in še navedlo, da je sodba proti BiH v tem primeru posledica neizpolnjevanja in neizvajanja sodbe Sejdić-Finci, ki zahteva obsežne ustavne spremembe. Tukaj, pravi Ibrahimović, gre še dlje in dovoljuje državljanom ne le, da so Ostali, ampak da se sploh ne izrekajo.

- Splošno je znano, da imajo politične elite „konstitutivnih narodov“, v katere so uvrščene prav vse stranke, glavno vzvodo v famoznem Domu narodov BiH, ki ni nič drugega kot negacija državljanstva kot takšnega in negacija individualnih pravic, zagotovljenih s konvencijo, v primerjavi s kolektivnimi pravicami – poudarja ona.

Kulturološke določnice, kot navaja, spadajo pod svobodo misli, vesti in veroizpovedi in ne morejo imeti ničesar s pravico do svobodnih volitev.

- Ta dama se preprosto zavrača izjasniti, kateremu narodu ali manjšini pripada, in samo to jo izključuje iz volilnega procesa. Tukaj se ne gre več za onemogočanje manjšin pri enakopravnem sodelovanju na volitvah, tukaj je pod vprašajem državljan kot posameznik. Vlagateljica se ne izreka kot ostali ali kot neopredeljena, ona se sploh ne izreka. Ona zavrača izpolniti rubriko. To celotno konstrukcijo ustavnega sistema v BiH naredi nesmiselno in nemogočo, ne glede na to, kako zelo smo se je navadili – dodaja Ibrahimović.

BiH ima obveznost izvesti tudi to odločbo Evropskega sodišča za človekove pravice, enako kot „Sejdić-Finci“, vendar oblasti že leta izogibajo sprejetju ustavnih reform, zaradi česar je blokirana evropska pot BiH, javlja NAP.