Sodišče razveljavilo okoljevarstveno dovoljenje, izdano za zasebni rudnik 'Bistrica'

(Patria) - Odločba, s katero je koncesionarju ”DRVO-EXPORT“ d.o.o. Teslić izdano okoljevarstveno dovoljenje za izkoriščanje premogove rude na nahajališču ”Bistrica” pri Prijedoru, je bila v sodnem postopku razveljavljena.

Po tožbah Centra za okolje (Center) in skupine prebivalcev Bistrice je senat sodnikov Okrožnega sodišča v Banja Luki ugotovil, da je bilo okoljevarstveno dovoljenje izdano v nasprotju z zakonom.

Namreč, potem ko je bil koncesionar oproščen izdelave študije vplivov na okolje, je v postopku pridobivanja okoljevarstvenega dovoljenja pristojno ministrstvo odločilo na podlagi nepopolne zahteve investitorja, tj. brez izdelanega in v vpogled predloženega projekta sanacije in rekultivacije. Sodbo lahko najdete na tej POVEZAVI.

Sodišče je prav tako potrdilo argumente tožnikov, da se glede na preuranjenost izvedbe z okoljevarstvenim dovoljenjem niso mogle ustrezno določiti zaščitni ukrepi, ker je bilo "ničelno stanje" uzurpirano.

"Vpliv razveljavitve okoljevarstvenega dovoljenja na koncesijo bi moral biti takojšen, a tudi odločilen za samo možnost nadaljevanja izvedbe sporne koncesije. To še posebej zato, ker smo nenehno opozarjali na nevarnosti legalizacije dejanskega stanja na terenu, tj. preuranjenih rudarskih del, za katera niso obstajali pravni pogoji. Vendar poleg tega vsekakor pričakujemo, da bo ta odločba pomemben dokazni material v pravdni tožbi, ki jo je skupina prebivalcev Bistrice nedavno vložila proti organom oblasti in investitorju zaradi kršitev temeljnih človekovih pravic," je izjavil Redžib Skomorac, pravni svetovalec v Centru.

Center je poleg izpodbijanja spornega dovoljenja zagotovil tudi pravno zastopanje skupno dvaintridesetih prebivalcev Bistrice in okoliških vasi, ki so s pomočjo odvetnikov prav tako sprožili upravni spor.

"Sodišče je potrdilo naše tožbene navedbe, da so se dela na zadevni lokaciji začela, preden je bila zanje podeljena koncesija, in preden so se začeli pridobivati poročila, ki so bila uporabljena za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja. Iz tega razloga tudi ni bilo ugotovljeno pravo *ničelno* stanje okolja, kakršno je obstajalo pred deli, in kakršno bi bilo treba z okoljevarstvenim dovoljenjem zaščititi. Glede na ta dejstva in da sodba potrjuje naše tožbene navedbe, je nejasno, kako bi bilo v tem primeru sploh mogoče izdati zakonito okoljevarstveno dovoljenje, saj naj bi to dovoljenje varovalo ničelno stanje okolja, ne pa stanja okolja, ki je bilo pod vplivom projekta spremenjeno," je navedla Dragana Stanković, odvetnica iz Banjaluke, ki je zastopala skupino prebivalcev.

Glede na to, da ta koncesionar trenutno nima veljavnega akta, s katerim bi bili določeni vsi ukrepi za varstvo okolja, potrebni za zakonito izvedbo zadevne koncesije, je treba vse dejavnosti na lokaciji tega nahajališča ustaviti do morebitne pridobitve zakonskih pogojev zanje. Končna in izvršljiva sodna odločba je bila posredovana pristojnim republiškim inšpektorjem, skupaj z zahtevo za takojšnjo ustavitev del.

"Čeprav je ena pomembnejših v novejši praksi, pomen sodne odločbe nekoliko zmanjšuje dejstvo, da sodišče ni ugodilo zahtevi prebivalcev za odložitev izvršitve dovoljenja do izdaje odločbe, s čimer bi se škodljivost del lahko znatno zmanjšala. Tožniki so osebe, ki jih projekt neposredno zadeva, tj. njihove človekove pravice in premoženje. Sodišče je zato imelo podlago za prejšnje posredovanje in odreditev ustavitve, zlasti ker je bil to edini mehanizem za preprečitev večje škode, saj inšpekcijski nadzori niso imeli nobenega vpliva na dinamiko del," je dodal Skomorac.

Svetujemo pristojnim ministrstvom, naj s posebno pozornostjo ravnajo v tem in drugih primerih, kjer so koncesionarji zasebni subjekti. Posebej opozarjamo na primer nahajališč premoga "Bukova kosa" in "Medna" ter druge načrtovane projekte izkoriščanja mineralnih virov s strani zasebnih podjetij. Predstavniki javnih organov morajo veliko več napora usmeriti v zaščito človekovih pravic in interesov lokalnih skupnosti, ki so izpostavljene škodljivim projektom.

Nazadnje od Ministrstva za prostorsko urejanje, gradbeništvo in ekologijo zahtevamo, da omogoči javna posvetovanja v postopku odločanja o novem okoljevarstvenem dovoljenju ter zainteresirani javnosti omogoči vpogled v dopolnjene dokaze, ki jih je koncesionar dolžan izdelati in predložiti.