Sodišče BiH poslalo dopis CIK-u: Izvedite pravne posledice sodbe proti Dodiku

(Patria) - Sodišče Bosne in Hercegovine je poslalo dopis Centralni volilni komisiji (CIK), v katerem je še enkrat pojasnilo pravne posledice sodb Miloradu Dodiku v zadevi, ki se je vodila proti njemu zaradi neupoštevanja odločitev visokega predstavnika. Sodišče je navedlo, da Dodik v skladu s pravnimi posledicami obsodbe ne more biti predsednik SNSD, piše Istraga.

Dodiku je bila izrečena kazen v trajanju enega leta in kot varnostni ukrep prepoved opravljanja funkcije predsednika Republike Srbske v trajanju šestih let od dneva pravnomočnosti sodbe. CIK je zavrnil odvzem mandata predsednika stranke Miloradu Dodiku.

Sodišče je CIK opozorilo, da je izrečeni varnostni ukrep, prepoved opravljanja funkcije predsednika RS, kazenskopravna sankcija, enako kot kazni, pogojne obsodbe in vzgojni ukrepi. Navajajo, da je treba po zakonu vse kazenskopravne sankcije navesti v izreku sodbe.

“Pravne posledice obsodbe, določene v členu 203a odstavek 5. KZBiH a) prenehanje uradne dolžnosti in prenehanje zaposlitve; c) prepoved opravljanja uradne dolžnosti v zakonodajnem, izvršilnem, sodnem, upravnem ali katerem koli organu, ki se v celoti ali delno financira iz javnih sredstev; in d) prepoved pridobitve uradne dolžnosti v zakonodajnem, izvršilnem, sodnem, upravnem ali katerem koli organu, ki se v celoti ali delno financira iz javnih sredstev) nastopijo po sili zakona, s pravnomočnostjo sodbe, kar pomeni, da glede na to, da je zadevna sodba postala pravnomočna dne 12.6.2025, obtoženi Milorad Dodik ne more opravljati nobene od dolžnosti ali nalog, navedenih v točkah a), c) in d) člena 203a odstavek 5. KZBiH, kar ste sami ugotovili v vaši odločbi z dne 6.8.2025”, piše v dopisu.

Sodišče je opozorilo, da je CIK-u posredovalo sodbo proti Miloradu Dodiku zaradi evidentiranja in izvršitve izrečenega varnostnega ukrepa in pravnih posledic obsodbe.

Sodišče dodaja, da pravne posledice obsodbe v skladu s členom 5. Kazenskega zakona BiH niso kazenskopravna sankcija, zato se ne ugotavljajo, ne izrekajo in ne vnašajo v sodbo, saj nastopijo samodejno oziroma po sili zakona, če obsodba za kaznivo dejanje iz člena 203.a odstavek 1. KZ BiH postane pravnomočna.

V nadaljevanju je poudarjeno, da je bil Dodiku izrečen varnostni ukrep prepovedi opravljanja funkcije predsednika RS v trajanju šestih let od dneva pravnomočnosti sodbe, pravne posledice obsodbe pa ostanejo v veljavi ves čas trajanja tega ukrepa, najdlje do trenutka izbrisa sodbe.

“Ko sodišče nekoga obsodi za kaznivo dejanje iz člena 203a odstavek 1. KZBiH in mu izreče zaporno kazen, v tem primeru s pravnomočnostjo sodbe po sili zakona nastopijo pravne posledice takšne obsodbe, določene v odstavku 5. navedenega člena. Varnostni ukrep prepovedi opravljanja funkcije iz člena 203a odstavek 4. KZBiH in pravna posledica obsodbe prenehanje uradne dolžnosti in prenehanje zaposlitve iz člena 203a odstavek 5. v zvezi s členom 114. KZBiH (prenehanje opravljanja določenih del ali funkcij v organih oblasti, gospodarskih družbah ali drugih pravnih osebah) se v določenem delu vsebinsko prekrivata, vendar po zakonu ne izključujeta druga druge, zaradi različne narave kazenskih sankcij (varnostni ukrep) in pravnih posledic obsodbe”, piše v dopisu.

Sodišče ugotavlja, da se prenehanje uradne dolžnosti in prenehanje zaposlitve kot pravna posledica obsodbe nanaša na prenehanje uradne dolžnosti in dela ali zaposlitve v pravni osebi, ne glede na način njenega financiranja.

Nadalje, dodaja sodišče, v skladu s členom 7. Zakona o političnih organizacijah (Uradni list Republike Srbske št. 15/96, 17/02) imajo politične organizacije status pravne osebe in ga pridobijo z vpisom v register.

“V členu 15. istega zakona je določeno, da register političnih organizacij vodi osnovno sodišče v sedežu višjega sodišča glede na sedež politične organizacije. V register se med drugim vpisujejo tudi podatki o imenih oseb, pooblaščenih za zastopanje, ter podatki o drugih dejstvih”, navaja sodišče.

V dopisu je dodano, da je s členom 18. Statuta SNSD (z dne 30.09.2023), sprejetim na podlagi člena 14. Zakona o političnih organizacijah, med drugim določeno, da je predsednik SNSD politični in izvršilni organ SNSD ter da predsednik SNSD predstavlja in zastopa SNSD.

“V skladu s členom 1 odstavek 3. KZBiH se kot uradna oseba poleg drugih šteje tudi oseba, ‘ki s plačilom ali brez njega opravlja določeno uradno dolžnost na podlagi pooblastila iz zakona ali drugega predpisa, sprejetega na podlagi zakona.’ S členom 34. Zakona o političnih organizacijah RS je določeno, da nadzor nad zakonitostjo dela političnih organizacij izvaja upravni organ v okviru pristojnosti, določene z zakonom. Ob upoštevanju navedenega sodišče ponovno poudarja, da v skladu z zgoraj navedenimi zakonskimi predpisi sprejmete vse ukrepe za evidentiranje in izvršitev izrečenega varnostnega ukrepa in pravnih posledic obsodbe v zvezi z obsojenim Miloradom Dodikom”, je zaključilo Sodišče Bosne in Hercegovine v svojem dopisu CIK-u.