Sodišče BiH noče dostaviti posnetek celotnega naroka Miloradu Dodiku

Sodišče Bosne in Hercegovine je zavrnilo Detektorjevo zahtevo za dostavo celotnega posnetka naroka Miloradu Dodiku, ki je bil brez predhodne najave medijem in javnosti opravljen v začetku julija. Novinarji in pravni strokovnjaki menijo, da Državno sodišče s takšnim ravnanjem tvega povečanje nezaupanja javnosti v pravosodje.

V petek zvečer, 4. julija, so mediji v BiH prejeli skupno sporočilo Državnega sodišča in Tožilstva BiH, v katerem je bila javnost obveščena o odpravi pripora Miloradu Dodiku, predsedniku Republike Srbske, ki je osumljen napada na ustavno ureditev.

Dodik je od tega trenutka prenehal biti begunec pred pravosodjem, potem ko se je tedne aktivno izogibal in preprečeval privedbo na zaslišanje kljub tiralici in odrejenemu priporu.

V soboto, 5. julija, je Sodišče BiH medijem posredovalo povezavo do posnetka naroka v trajanju petih minut, pri čemer se je sklicevalo na povečano zanimanje javnosti, "v cilju točnega, pravočasnega in objektivnega obveščanja".

Video je v srednjem delu, med govorom sodnice, vidno izrezan v neznanem trajanju, v katerem se spremeni položaj mape na mizi. Prav tako je konec odrezan med govorom Dodikovega odvetnika in ne vsebuje zaključka naroka.

Zato je Detektor poslal zahtevo za dostavo kopije celotnega posnetka.

Sodišče je to zahtevo zavrnilo z obrazložitvijo, da je preverilo pogoje za ugotovitev izjeme od objave informacije in ugotovilo, da so zahtevane informacije predmet omejitve zaradi vodenja postopka.

"Vse informacije institucij BiH se štejejo za odprte in javne, razen če je neobjavljanje popolnoma upravičeno in utemeljeno z zakonsko določenimi izjemami, na podlagi česar je Sodišče ugotovilo izjemo od objave zahtevane informacije," piše v odločbi.

Sodišče ni podrobneje pojasnilo, zaradi katerih natančno informacij zavrača zahtevo.

Odvetnica Sabina Mehić meni, da je bil narok Dodiku v tej zadevi le formalno javen, v praksi pa se to ni zgodilo. V pogovoru za Detektor dodaja, da bi bilo logično, da se posnetek naroka v celoti dostavi, potem ko Sodišče ni obvestilo o njegovi izvedbi.

"Razlog, ki ga je Sodišče navedlo, da se celoten posnetek ne dostavi zaradi faze postopka in dejstva, da ni upravičen z javnim interesom, nima podlage v zakonu. Ni zadeve, ki bi bila bolj v javnem interesu kot ta zadeva," pravi.

V odločbi se Državno sodišče sklicuje na določbe Zakona o kazenskem postopku, ki prepovedujejo javno prikazovanje posnetkov dejanj, opravljenih med kazenskim postopkom.

Odvetnici Mehić ni znana določba zakona, ki prepoveduje dostavo zvočnih posnetkov na način, kot ga razlaga Sodišče BiH.

Novinarka Nove BH Vildana Kurtić Duran, ki dolgo spremlja sodne postopke, meni, da bi moralo Državno sodišče prav v tem primeru pokazati, da spoštuje interes javnosti, zlasti v situaciji, ko so se po tem naroku pojavile številne polovične informacije, neuradne informacije in morebitne špekulacije o tem, da je obstajal nekakšen politično-pravosodni dogovor.

"Znano mi je, da Sodišče BiH v svoji praksi izdaja le deset minut, ki so pogosto izrezane po nečijem preudarku, vendar je bila to situacija, ko javnost v BiH izgublja zaupanje v neodvisnost pravosodja," navaja.

Podobno mnenje deli izvršna urednica portala Faktor.ba Meldiana Mulaosmanović, ki meni, da je takšno ravnanje Sodišča BiH še en "avtogol".

Potem ko je Sodišče BiH vprašala, zakaj naroka niso napovedali prek razporeda na spletni strani, je Mulaosmanović dobila odgovor, da služba, ki se s tem ukvarja, ne dela v dežurstvu.

"Prav zaradi vse bolj izraženega suma, da je bilo vse vnaprej dogovorjeno, bi najmanj, kar so lahko storili, da bi ta sum odpravili, bilo, da dostavijo posnetek celotnega naroka. Utemeljitev o neki zaščiti postopka, osebnih podatkov in podobno absolutno ne drži, saj je bil narok formalno javen, torej odprt za javnost, in vse to bi novinarji lahko slišali v sodni dvorani, če jim to ne bi bilo onemogočeno prav z zadrževanjem informacij s strani Sodišča," pojasnjuje.

Dodiku je bil na naroku odpravljen pripor, potem ko je prostovoljno pristopil na Državno tožilstvo v spremstvu odvetnika zaradi zaslišanja v vlogi osumljenca v preiskavi zaradi utemeljenega suma, da je storil kaznivo dejanje "napad na ustavno ureditev".

Nato je bil takoj priveden pred Sodišče BiH, kjer je bil na naroku na predlog Tožilstva BiH izdana odločba, s katero mu je bil odpravljen pripor.

Državno sodišče je prej na predlog Tožilstva BiH odredilo pripor Dodiku, premierju Republike Srbske Radovanu Viškoviću in predsedniku Narodne skupščine RS Nenadu Stevandiću, potem ko se niso odzivali na vabila na zaslišanja. Nato je sledila objava notranje tiralice.

Detektor je vprašal Sodišče BiH, zakaj medijem ni bil dostavljen celoten posnetek naroka, nakar smo dobili odgovor, da se vsak posnetek "reže" tako, da je javnosti na voljo v največjem trajanju desetih minut, vendar brez navajanja osebnih podatkov, zaradi zaščite samega procesa in strank v postopku.

Video, ki ga je Sodišče posredovalo medijem, traja le nekaj več kot pet minut.

"Narok v navedeni zadevi je bil odprt za javnost, vendar Sodišče, kadar gre za katero koli zadevo, v kateri se narok opravi po delovnem času, oziroma v dežurstvu, opravi evidenco naroka prek koledarja sojenj prvi delovni dan po opravljenem naroku, ker služba, zadolžena za evidenco narokov, ne dela v dežurstvu," piše v odgovoru.

Namestnica glavnega in odgovornega urednika Centra za preiskovalno novinarstvo (CIN) Mirjana Popović meni, da bi morala javnost vedeti, kaj se dogaja v tako pomembni zadevi. Navaja, da bi preglednost v tem primeru javnosti dala vtis, da pravosodje razume njene zahteve in svoj položaj v družbi.

"Skozi takšne, vsebinsko pomembne zadeve, ki naj bi pokazale, da sta pravo in pravica prisotna in dostopna vsem, lahko pravosodje dokaže, da se neodvisnost in profesionalizem še lahko povezujeta z njim," pravi in dodaja, da izbiranje delov naroka, ki jih javnost sme videti, povzroča, da državljani in mediji še naprej hranijo svoje razočaranje, nezaupanje in jezo zaradi potez institucij pravosodne oblasti.

Novinarka Kurtić Duran pravi, da je bilo Sodišče BiH prej najbolj pregledno sodišče v komunikaciji z javnostjo in mediji, in ne bi bila presenečena, če bi zdaj tudi nižja sodišča sprejela prakso, da po lastnem preudarku in oceni interesa javnosti prepovedujejo ali ne dovoljujejo dostopa do narokov in informacij.