Sodišče BiH odredilo tožilstvu, naj braniocem v primeru Dudaković in drugi izroči vse dokaze

SARAJEVO, (Patria) - Sodišče Bosne in Hercegovine, natančneje sodni senat pod vodstvom sodnice Željke Marenić, je danes odredilo, da mora tožilstvo BiH, natančneje postopajoča tožilka Vedrana Mijović, čim prej izročiti braniocem vse dokaze v primeru Atif Dudaković in drugi.

„Že v ugovoru na obtožnico sem navedel, da preiskava v tem primeru ni potekala v skladu z zakonom, s tem mislim, da tožilstvo ni izpolnilo svoje zakonske obveznosti, da ugotovi dejstva, ki bremenijo, pa tudi tista, ki gredo v prid obtoženim.

Prav zaradi tega, in še posebej ob upoštevanju dejstva, da je obramba medtem prišla v posest na stotine dokumentov-dokazov, ki mečejo povsem drugačno luč na to vojaško operacijo, ki je v obtožnici povsem izkrivljeno prikazana, sem že takrat načel temo vodenja preiskave na pristranski in nezakonit način.

Večkrat sem se obrnil na tožilstvo z zahtevo, da mi poleg dokazov, ki so navedeni v obtožnici, izročijo tudi nekatere druge dokaze, na podlagi katerih sem posredno izvedel, da jih mora tožilstvo imeti v posesti ali bi jih moralo imeti, vendar nikoli nisem dobil odgovora. Decembra lani sva s Fatmirom Muratovićem preživela v tožilstvu nekaj ur, opravila sva vpogled in videl sem, da to niso vsi dokazi.

To je zdaj dodaten problem, da tožilstvo ni razkrilo vseh dokazov. Razkriti vse dokaze pomeni ne le izročiti obrambam dokaze, ki so v obtožnici, ampak tudi dokaze, ki so bili uporabljeni, in bi rekel, tudi dokaze, ki bi jih morali uporabiti.

Danes smo slišali, da tožilstvo ni vedelo, oziroma da ne poseduje dokumenta z naslovom Direktiva Armade Republike BiH, ki je datiran s 5. januarjem 1995, in ki se je izdajala na začetku vsakega leta in na podlagi katere so se kasneje sestavljali načrti bojnih operacij.

Vendar je spoštovana predsednica sodnega senata Željka Marenić prekinila to razpravo tožilke Vedrane Mijović in jasno in glasno sporočila, da naj se braniču čim prej, v najkrajšem možnem času, izroči absolutno vse dokaze. Torej sem imel prav. Ta boj se je izplačal. Zdaj bomo končno dobili teh približno 30 registratorjev, z novim proučevanjem teh dokazov pa bomo posredno prišli do podatkov, kaj še tožilstvo ima ali bi ga moralo imeti v svoji posesti, kar bo postavilo pod vprašaj takšno obtožnico in interpretacijo dogodka, ki je bila legitimna vojaška akcija“, je novinarjem dejal odvetnik Ifet Feraget.

Sicer pa je bil na današnji obravnavi navzkrižno zaslišan upokojeni general in načelnik štaba v Generalštabu ARBiH Enver Hadžihasanović, kateremu je bilo med drugim predstavljeno tudi Direktiva Armade RBiH, v kateri je navedeno, da mora vsak korpus izvesti po eno vojaško operacijo, da bi se osvobodil zasedeni prostor na območju odgovornosti korpusa.

Da bi se takšna operacija izvedla, je moral načrt odobriti tudi načelnik Generalštaba Armade Republike BiH.
Sopričal je, da se vojaške operacije praviloma načrtujejo v štabu Generalštaba, in da je možno, da je bila vojaška operacija Sana 95 načrtovana na ravni predsedstva RBiH, HV in HVO. Dejal je, da ni vedel, kdaj natančno bo operacija Sana 95, vendar je potrdil, da mu je Rasim Delić rekel, naj pomaga poveljniku Atifu Dudakoviću vse, kar bo zahteval, in da je Dudaković zahteval pomoč v ljudeh.

„Če ne bi odobril te operacije, mi ne bi tako rekel“, je dejal Hadžihasanović.

Predložen mu je bil ponovno izredni bojni poročilo z dne 15.9.1995, v katerem je navedeno, da je veliko likvidiranih vojakov, vendar je Hadžihasanović pojasnil, da je vojaška terminologija takšna in da so to vojaki, ki so padli v boju.

V dodatnem zaslišanju je tožilka Marijana Čobović poskušala postaviti vprašanje pričam v zvezi z ujetimi vojaki, česar v poročilu ni, na kar so odvetniki obrambe vložili ugovore, sodišče pa je sprejelo in brez obrazložitve odvetnikov zavrnilo takšne navedbe Čobovićeve.
Prav tako je priča v navzkrižnem zaslišanju pričal o drugem delu poročila, kjer je navedeno „zahteva se, da se MUP bolj angažira pri nadzoru novo osvojenega ozemlja zaradi preprečevanja plenjenja in vodenja oblasti“.

To novo osvojeno ozemlje je dejansko začasno zasedeno ozemlje, ki naj bi se z Direktivo osvobodilo.

„MUP ni podrejen poveljstvu Armade RBiH“, je dejal Hadžihasanović, odgovarjajoč na vprašanja Ferageta.

Priča je pojasnil, da se odredbe izdajajo ustno, pisno in preko komunikacijskih sredstev.

„Če se pisno ne potrdi odredba, ki je izdana preko komunikacijskega sistema, je tako, kot da je ne bi bilo“, je dejal Hadžihasanović.

Nadaljevanje sojenja je zakazano za 30. marec.

Tožilstvo BiH sumi Dudakovića z Ekremom Dedićem, Ibrahimom Šiljdedićem, Safetom Salihagićem, Adisom Zjakićem, Redžepom Zlojićem, Samirjem Solakovićem, Fatmirom Muratovićem, Muharemom Aleševićem, Huseinom Balagićem, Ejubom Koženjićem, Ibrahimom Nadarevićem in Saidom Mujićem za zločine proti človečnosti, storjene na območju Bosanske krajine.