S študentsko prakso hitreje do zaposlitve

SARAJEVO, (Patria) - Delodajalci, akademska skupnost, študenti in organizacije civilne družbe so se danes na zborovanju v Sarajevu z naslovom „S študentsko prakso hitreje do zaposlitve“ pogovarjali o nujnosti uvedbe študentske prakse kot spodbude za boljše izobraževanje in hitrejše zaposlovanje mladih v Bosni in Hercegovini.

Zborovanje sta organizirali združenji „Prava za sve“ iz Sarajeva in „Budućnost“ iz Modriče v okviru istoimenskega projekta, ki ga financira Evropska unija:

„Evropska unija je v zadnjih 20 letih namenila več kot 60 milijonov evrov za podporo izobraževalnemu sektorju, kar bo nadaljevala tudi v prihodnjem obdobju. Posebna pozornost bo namenjena reformi visokega šolstva in prehodu mladih v zaposlitev, saj je povezovanje izobraževanja in trga dela nujno za strokovno usposabljanje mladih,“ je poudarila Ljiljana Pandžić iz Delegacije Evropske unije v BiH.  

„Kaj pomeni usklajevanje trga dela in izobraževanja? Ali moramo usklajevati izobraževanje s trgom dela ali obratno? Kako se naši otroci zaposlujejo na zunanjih trgih? Obstajajo tako imenovane 'fah šole', torej izobraževanje za določen poklic. V BiH imamo strokovne študije, na primer na elektrotehniki in naravoslovno-matematičnih študijih – to so kadri, ki so takoj pripravljeni za trg dela. Toda načeloma dajemo akademsko izobraževanje. Univerze ne morejo prevzeti vloge države, delodajalcev in drugih segmentov družbe. Lahko pa sodelujejo pri razvoju trga dela. To je področje, kjer moramo vsi sodelovati,“ je poudarila prof. dr. Aida Hodžić, prorektorica za pouk in študentska vprašanja Univerze v Sarajevu. 

Saša Aćić, predsednik Zveze združenj delodajalcev Republike Srbske, je poudaril, da morajo imeti mladi večje možnosti za zaposlitev: „V povprečju naš mlad človek prvo plačo dobi pri 27. letih, prvega otroka pa pri 29. letih. V drugih državah je ta cikel veliko krajši,“ je poudaril Aćić. 

Haris Čapelj, študentski prodekan, predsednik združenja IEEE, je poudaril, da je osnova rešitve tega problema mreženje, torej povezovanje vseh segmentov: univerz, delodajalcev in študentov: „Niso vse statistike zastrašujoče. Nenehno opozarjamo na to, koliko podjetij je odprtih za določene poklice in kakšen je dejansko trg dela. Želimo pokazati, koliko priložnosti je za mlade, saj imajo podjetja zmogljivosti in drage laboratorije, kjer lahko študenti pridobivajo praktična znanja, glede na to, da univerze teh virov nimajo,“ je dejal Čapelj. Po drugi strani je Daniela Marić iz SPARK-a Mostar poudarila, da je nujen Zakon o študentskem delu, da bi bili delodajalci motivirani omogočiti prakso zainteresiranim študentom.  

Po besedah Diane Šehić, direktorice Prava za sve, je to zborovanje začetna aktivnost projekta, ki ob finančni podpori Evropske unije odpira pot k sodelovanju akademske in poslovne skupnosti s študentskimi organizacijami in organizacijami civilne družbe v segmentu reforme visokega šolstva, ki se nanaša na uvedbo redne študentske prakse v izobraževalni sistem.