Stranka za BiH ne bo podprla sprememb zakona o Južni interkonekciji: To je razveljavitev Daytonskega mirovnega sporazuma

(Patria) - Potem ko je Vlada Federacije BiH potrdila in poslala v obravnavo Parlamentu FBiH Zakon o spremembah in dopolnitvah
Zakona o plinovodu “Južna interkonekcija BIH in Hrvaška”, s predlogom, da se obravnava in sprejme po nujnem postopku, se je ponovno pokazalo, da Vlada FBiH nima niti najmanjšega posluga pri zaščiti energetskih državnih projektov in državnih podjetij, temveč po direktivah Dragana Čovića izpolnjuje želje, celo pri tem projektu, ki je ključnega pomena za varnost oskrbe BiH s plinom in diverzifikacijo virov oskrbe, navaja odziv Stranke za BiH.

"Očitno se postavlja vprašanje, ali se s temi spremembami zakona ustvarjajo tudi predpogoji, da se pri trgovini s plinom namesto Energoinvesta vsili podjetje Amira Grossa Kabirija, ki je februarja letos podpisal Memorandum o soglasju, ki zagotavlja okvir za dolgoročno oskrbo s plinom. Ali je cilj te Vlade FBiH, da uniči energetski sektor Federacije BiH tako, da namesto dveh državnih podjetij “vrine” dve zasebni, vse pod marketinško floskulo nujnosti ureditve energetskega sektorja?

Dejansko, z vključevanjem Dodikovih lobistov za odpravo sankcij, ki so bile zoper njega uvedene, se postavljajo pod vprašaj resnične namere uresničitve projekta Južna interkonekcija, še posebej glede na to, da se v Zakonu neposredno omenja podjetje AAFS Infrastructure and Energy LLC, ki je bilo ustanovljeno pred nekaj več kot pol leta. Navedeno podjetje ima sedež na naslovu, kjer se nahaja poslovna stavba, ki je hkrati naslov za na stotine tisoč podjetij, ki uporabljajo to lokacijo kot komercialnega registriranega zastopnika za svoja podjetja z omejeno odgovornostjo, iz česar izhaja, da to podjetje nima absolutno nikakršnih kompetenc ali znanja pri uresničevanju plinskih projektov in projektov iz energetskega sektorja.

V zvezi s tem je iz sprememb in dopolnitev Zakona izpuščen del, ki se nanaša na upravljanje zgrajenega plinovoda, s čimer se te trditve potrjujejo, prvotni načrt o podelitvi koncesije temu podjetju pa je zdaj v spremembah Zakona le možnost. Kako Vlada FBiH gleda na ta projekt, je najbolje videti v dejstvu, da je s spremembami in dopolnitvami predmetnega Zakona razveljavljena določba Priloge 9 Daytonskega sporazuma, ki predvideva ustanovitev javnih korporacij v BiH pri projektih in storitvah od skupnega interesa za
oba bh. entiteta.

Namesto da bi vztrajali pri ustanovitvi javne korporacije v BiH, na način, kot je urejeno v sektorju električne energije in sektorju železniškega prometa ter javnih oddajnikov, imamo zdaj situacijo, da se prvič opušča ta koncept na način, da se s Zakonom imenuje zasebno podjetje, ki bo izvedlo projekt, s tem pa se krši koncept javne korporacije v sektorju plina.

Navedeno ustvarja pravni presedan, ki se lahko jutri potencialno uporabi tudi kot argument za razpustitev že ustanovljenih javnih korporacij v BiH", navajajo iz SBiH-a.

Hkrati spremembe Zakona predvidevajo, da investitor pri reševanju premoženjsko-pravnih razmerij nima obveznosti plačila nadomestila za podržavljeno nepremičnino Federaciji BiH, kantonov, mest, občin, javnih podjetij ali javnih ustanov, s čimer se prav tako ustvarja pravni presedan, da se zasebno podjetje oprosti te obveznosti, in to na nepremičninah, ki so s sklepom visokega predstavnika v BiH pod prepovedjo razpolaganja.

"Kljub vsemu navedenemu Vlada FBiH dodeljuje izgradnjo plinovoda zasebnemu subjektu, čeprav ni rešila predhodnega vprašanja, niti se v pristojnem Federalnem ministrstvu za energijo, rudarstvo in industrijo ne vodijo aktivnosti, kdo bo jamčil za kreditni aranžma, ki ga bo zagotovilo navedeno podjetje, in s tem se postavlja vprašanje, ali bo s tem dodatno obremenjen proračun FBiH, ali kar je še pomembneje, pod kakšnimi pogoji.

Pristojno ministrstvo bi moralo vsaj vedeti, da meddržavni sporazum ni bistveni temelj za izvajanje projekta, saj je to le izraz politične volje, medtem ko se projekt interkonekcijskih plinovodov začne z opredelitvijo t.i. Cross Border Capacity Agreement-a, ki ga morata uskladiti in podpisati oba sistemska operaterja ob soglasju regulativnih organov. Nujno je uskladiti vprašanja, kot so točka priklopa plinovoda, najem kapacitet, tehnični standardi, uravnoteženje, garancije in celo vrsta drugih bistvenih vprašanj, saj vsi kot da pozabljajo, da je sosednja Hrvaška kot članica EU k temu še posebej zavezana.

Vse zgoraj navedeno kaže na to, da se je tega posla lotilo le z enim ciljem, in sicer, da se s spremembami in dopolnitvami Zakona določi podjetje, ki bo zgradilo plinovod in ki bo s kreditnim aranžmajem iskalo ustrezne garancije, medtem ko je tisto, kar predstavlja mednarodno interkonekcijo, zanemarjeno in potisnjeno v ozadje. Da bi plinovod kot infrastruktura sploh deloval, mora nekdo z njim upravljati in dobiti status operaterja transportnega sistema (TSO), ki še ni določen niti se ne ve, kdo bi to bil, s čimer se jasno potrjuje, da je Vlada FBiH opustila model javnih korporacij in se podala v avanturo, ki lahko ogrozi tudi že oblikovane javne korporacije.

Iz vsega navedenega Stranka za BiH ne bo podprla predlaganih sprememb in dopolnitev Zakona, ker ne želimo predvsem sodelovati pri razveljavitvi Daytonskega sporazuma, niti pri opustitvi koncepta, ki pomeni, da se transport plina uredi v skladu s Prilogo 9 Daytonskega sporazuma, na način, da bo javna storitev transporta plina urejena na enak način, kot je to že storjeno v sektorju električne energije preko oblikovanega Elektroprijenosa, kot državnega podjetja.

Stranka za Bosno in Hercegovino je nedvoumna v svoji zavezanosti, da z mednarodnimi partnerji, vključno z ameriško administracijo v BiH, dela na izboljšanju Daytonskega sporazuma, ne na njegovem rušenju, ter na izboljšanju energetske varnosti vseh državljanov v BiH, medtem ko prepušča prepuščanje tako pomembnih državotvornih vprašanj odhajajoči Trojki", zaključujejo iz te stranke.