Stoltenberg je odšel, Bosna ostala negotova: V NATO bomo, ko se bodo dogovorili Dodik in Putin, kar pomeni nikoli!

Piše: Rasim Belko

Obisk generalnega sekretarja najmočnejše vojaške zveze na svetu, Nata, Jensa Stoltenberga, naj bi vsaj v narativu prinesel nekaj varnosti državljanom Bosne in Hercegovine. Namesto tega smo slišali sporočila, iz katerih jasno razberemo, da varnost Bosne in Hercegovine neposredno temelji na Rusiji in njenih političnih eksponentih v naši državi.
Kajti, kar sta v javnem nagovoru povedala prvi mož Nata in predsedujoča sveta ministrov BiH, jasno kaže, da secesionist Milorad Dodik govori resnico, ko pravi, da je pot Bosne in Hercegovine v Nato nemogoča in da je možna izključno sodelovanje z Natom.

Če bi bilo drugače, bi Stoltenberg in Krištova govorila o potrebnih korakih in reformah za utiranje poti naše države proti Severnoatlantski zvezi. Namesto tega Stoltenberg, kot slab PR slabe državne oblasti, pohvali reformne poteze sveta ministrov na poti v EU. A poročilo Evropske komisije pravi, da te poti ni, ker ni napredka v reformah.

A vrnimo se k Natovi poti, ki je prav tako ni. “Vsaka država ima pravico izbrati lastne varnostne aranžmaje brez vmešavanja s strani,” pravi Stoltenberg in med vrsticami dokazuje Dodikovo trditev, da bomo v Nato le takrat, ko in če bo Srbija vstopila v to zvezo.

Kajti Bosna in Hercegovina, ki je urejena tako, da jo vodijo trije sprti strani, ki so vojaške spopade prenesle na politično področje, nima enotnega stališča v zunanji politiki ali ciljev te politike. Torej, od odločitve znotraj Bosne in Hercegovine o (ne)vstopu v Nato ni nič. Status quo bo trajal toliko časa, kolikor bodo trajale politike, ki sledijo projektom delitve Bosne in Hercegovine. Te politike vodita Dodik in Dragan Čović (šef Borjane Krišto) in njima popolnoma ustreza sporočilo Nata, da bomo v zavezništvo vstopili le, če se bomo tako sami odločili.

Stoltenberg je danes, kot že velikokrat prej, dejal, da so v Natu zaskrbljeni zaradi secesionistične retorike in retorike delitev, pa tudi zaradi zlonamernega zunanjega vpliva, še posebej Rusije.

Če je Stoltenberg vedel, in vedel je, da secesionizem in retorika delitev spodkopavata obstoj Bosne in Hercegovine, kako potem lahko pričakuje, da bo država v takšnem stanju sprejela odločitev o pristopu k Natu ali katerikoli drugi zvezi. Na drugi strani, ali lahko kdo verjame, da uradniki ZDA, Velike Britanije in drugih zahodnoevropskih držav niso “pritiskali” na politike vzhodnoevropskega bloka do trenutka, ko niso rekli “gremo v Nato”. V Bosni in Hercegovini namesto takšne politike, Stoltenberg in zavezništvo, ki ga vodi, hinavsko pričakuje, da bodo tisti, ki delajo na razpadu države, rekli, da želijo v Nato, zavedajoč se, da po tem izgine vsaka možnost njene delitve.

Generalni sekretar v skoraj vsakem nagovoru, ki se tiče Bosne in Hercegovine, omenja vpliv Rusije. Vendar pa je zanimivo, da Stoltenberg nikoli ne postavi v isto raven politike delitev (secesionistične delitve) in ruski vpliv, ki spodkopava stabilnost Bosne in Hercegovine.

Na primer, Igor Kalabuhov, ruski veleposlanik v BiH, je odprto grozil, da se bo Rusija odzvala v primeru vstopa BiH v Nato. A secesionist Milorad Dodik bo kmalu obiskal Putina. Tam bo dobil nove naloge, s katerimi bo razbijal Bosno in Hercegovino, ohranjajoč ozračje vrelišča do stopnje eskalacije.

Ni dvoma, da vsaka negotovost in nestabilnost Bosne in Hercegovine prihaja iz smeri Moskva - Banja Luka. Ista ta linija interesov, dokler bo odločala o usodi Bosne in Hercegovine, ne bo dovolila niti resnejšega sodelovanja z Natom, kaj šele vstop BiH v zavezništvo.

In to Stoltenberg ve. Vprašanje je le, zakaj si tega ne upa izgovoriti?

Odgovor bi lahko tvoril tezo, da morda tudi Natu ustreza strašilo, kot je ruski medved. Tako uspejo plašiti vse majhne države, da jih bo ruski medved pogolnil, če ne bodo sprejele Natovih zaveznikov, da jih bodo varovali.

A, zaščita, ki se plačuje s tem, kar se kolokvijalno imenuje “reket”. In medtem ko naivni državljani Bosne in Hercegovine verjamejo, da bodo nekoč končno mirni in varni pod Natovim dežnikom, uradniki Nata in zavezniki omogočajo vlagateljem iz svojih držav, da izsiljujejo bosanskohercegovinsko bogastvo v zameno za “zaščito”.

Obisk Stoltenberga v Sarajevu je zato treba obravnavati kot še eno protokolarno dejavnost voditeljev zavezništva. Kar bi rekli, označevanje teritorija, da ne rečem, kot to počnejo psi!