Stolac glasno o aparthejdu: Na zemlji kamnitih spavačev mora biti prostora za vse

Za NAP piše: Alija Behram, novinar in publicist

Serija obiskov visokih političnih in državnih funkcionerjev v mestecu Stolac v zadnjih dneh in tednih med opazovalci dogajanja in političnimi analitiki priča o vsaj dveh pomembnih značilnostih, ki ju dogodki na jugu Bosne in Hercegovine z nesmanjšano hitrostjo proizvajajo in kopičijo.

Po domače povedano, Stolčanom je prekipelo! Glasni in argumentirani ugovori o vseprisotni diskriminaciji Bošnjakov v mestecu ob Bregavi in napadno oholo ravnanje lokalne oblasti na čelu s HDZ-jevim "prvočasnikom" in Čovićevim strankarskim ljubljencem na jugu države Stjepanom Boškovićem, kažejo, da zgodba o vseprisotnem aparthejdu ob Bregavi ni nimalo naivna in nedolžna. Ni, kot bi nekateri lahko sklepali – nekritično izsiljena, temveč je resnična in provokativno nevarna. Stolčani to najbolje vedo, saj – to stanje dejansko živijo!

Zato je vsak obisk Stoca visokih funkcionarjev z vrha države koristen in dobrodošla podpora, ne glede na to, kdo je.
Ogromnega pomena je, da se s tem, predvsem najbolj ranljivim skupinam – stolškim povratnikom, da se ve, da niso sami in da lahko računajo na podporo širše skupnosti. Vtis je sicer, da so mnogi od teh že opisanih ali napovedanih obiskov v dobrem času prepozni.

Že trideset in nekaj let so Stolčani obsojeni, da se večinoma sami borijo in upirajo vseprisotni diskriminaciji, ki jo vsiljujejo oblasti HDZ-ja. To so počeli z manj ali več uspeha, a večinoma sami. Zato je treba z vso resnostjo obravnavati zahteve lokalne aktivistične populacije, da Stolac in Stolčani ne potrebujejo obiskov od datuma do datuma in »zaradi reda«, ampak potrebujejo celovito podporo s programom ukrepov, ki bo do konca jasno in pregledno opredelil zaporedje potez, ki jih morajo oblasti na vseh ravneh sprejeti, da bi za stanje očitnega aparthejda našli ustrezen in skupen, sistemski, a vsekakor – preverljiv odgovor.

Ta novinar je v Stocu bival vsaj tri- do štirikrat samo to poletje in vsakič se je v Mostar vračal vznemirjen, začuden in enako – v najboljšem primeru, poražen nad stanjem stvari. Lokalni aktivisti iz Združenja »Stolac glasno« so mi predložili kup informacij, opisov dogodkov, dokumentov in avtentičnih, prepričljivih trditev o aparthejdu, ki ga proizvajajo voditelji lokalnega HDZ-ja, ki ga kot župan vodi HDZ-jeva perjanica v Stocu, omenjeni Bošković.

Po njegovih nedavnih ponovljenih trditvah v medijih – ki so brez zadržkov in vprašanj izključno naklonjeni interesom HDZ-ja, da »Bošnjaki v Stocu niso ogroženi«, ter da »v Stocu ne obstaja diskriminacija«, aktivisti iz Združenja »Stolac glasno« ponujajo protiargumente za takšne trditve. Županu Boškoviću in lokalnemu vladajočemu HDZ-ju so postavili vrsto neprijetnih vprašanj, a čeprav je minil razumen čas, v katerem bi se moral zgoditi Boškovićev odgovor, iz njegovega kabineta ni odziva.

Tukaj je ta porazna slika o stanju v Stocu, naj spoštovani bralci sami sklepajo, ali Stolčani Bošnjaki iščejo »kruh preko pogače« ali je »Dara (ob Bregavi) že zdavnaj presegla mero«.

Zakaj samo 6 Bošnjakov, od skupno 120 zaposlenih, dela v mestni upravi? Zakaj ni niti enega Bošnjaka na položaju direktorja ali namestnika direktorja v lokalnih javnih ustanovah? Zakaj v Javni ustanovi »Radimlja« ni sploh zaposlenih Bošnjakov? Zakaj v Elektroprivredi HZHB ni zaposlenih Bošnjakov? Zakaj v Pošti ni bilo prostora niti za enega zaposlenega iz vrst Bošnjakov? Zakaj v JU Center za kulturo in šport ni zaposlenih Bošnjakov?

Aktivisti iz Združenja »Stolac glasno« zahtevajo od župana Stjepana Boškovića, da javnosti pojasni, kako to, da se na prste ene roke lahko preštejejo delovna mesta za Bošnjake v drugih lokalnih javnih podjetjih in ustanovah. Zakaj jih na primer ni v Komunalnem podjetju, Gasilski službi in drugih lokalnih podjetjih. Vabijo Stjepana Boškovića, da odgovori, zakaj položaj predsedujočega Mestnega sveta Stoca ni profesionaliziran, po principu, kako so številčnejši Bošnjaki na oblasti v Kaknju to že zdavnaj storili.

»Če bi Bošković imel razumevanje za takšna vprašanja, ki odzvanjajo po mestecu ob Bregavi kot tisoč bobnov, če bi imel vsaj drobec politične modrosti in pragmatičnosti, da za kratek čas potisne vseprisotno aroganco, s katero ignorira in zavrača vse ugovore stolških Bošnjakov, ki jih ne želi niti slišati, kaj šele sprejeti na pogovor, ne bi reagirali na ta način – burno, glasno in javno. Toda iz njegovega kabineta nam za zdaj prihaja samo – glasna tišina«, so dejali temu reporterju aktivisti iz Združenja »Stolac glasno«.

Vprašali bi Boškovića, zakaj jih ignorira in zavrača sprejeti na pogovor? Če bi bil pripravljen jih sprejeti, bi ga vprašali še o marsičem. Zakaj na primer odlaša pričakovane obiske v četrtih bošnjaških povratnikov v Stolcu, da bi se zanimal za izkušnje življenja povratnikov?

Zakaj v četrtih povratnikov ni javne razsvetljave, vodovoda, asfalta…? Zakaj se ne rešuje vprašanje divjih deponij, ki ogrožajo življenja družin povratnikov? Vprašali bi ga tudi povsem preprosto stvar: zakaj se izogiba temu, da bi bil župan vseh Stolčanov? Postavili bi seveda pred Boškovića tudi druga pomembna vprašanja, kot so:

- Zakaj ste dovolili, da se ob reki Bregavi, narodnem spomeniku »Badanj«, in to na kmetijskem zemljišču, odlagajo smeti in ustvarja mestna deponija mimo vseh predpisov in zakonov, zlasti interesov državljanov?

- Zakaj molčite ob nezakonitem izkopavanju gramoza iz korita reke Bregave?

- Zakaj ne dovolite razvoja Stoca in zavračate Bošnjakom dovoljenja za delo na infrastrukturnih objektih, ki so jih uredno kupili?

- Zakaj ste vknjižili Koštano bolnico v last mesta?

- Zakaj se ne udeležujete obeleževanj Dneva državnosti in Dneva neodvisnosti Bosne in Hercegovine v Stocu?

- Zakaj ni bosanskega jezika na uradni spletni strani mesta Stolac?

- Kaj je z imeni ulic v mestu Stolac, ki so – vse po vrsti, po volji izključno HDZ-ja, dobile hrvaški predznak?

- Zakaj v Stocu ni dobre volje, da bi ena ulica dobila ime po Mehmedaliji Maku Dizdarju?

Vprašali bi Stolčani Stjepana Boškovića, zakaj vztrajno in leta ignorira bajramske koncerte in ramazanske programe, čeprav redno dobiva vabila, ter kaj je dejansko v svojem mandatu konkretno storil za Bošnjake Stoca?

Če bi našel posluha, da iskreno in odprto pogovori z Bošnjaki Stoca, bi Bošković lahko slišal tudi druga aktualna, čeprav zelo neprijetna vprašanja. Stolčani so nedvomno vsi živo zainteresirani, da izvedo več o tem, kdo, kako in za čigav račun prisvaja in zapravlja državno zemljišče na območju stolaškega konca. To je že preraslo v očitni, množični kriminal z velikimi zneski odvzema državnega bogastva.

Odgovore iščejo enako tamkajšnji Hrvati, kot je interes vseh državljanov Stoca, in širše, da slišijo, zakaj je Zvezno tožilstvo (POSKOK) oblikovalo predmet v zvezi s prodajo državnega zemljišča na območju Stoca. Prihod POSKOK-a ob Bregavi je naletel na nelagodje in splošno molčanje v mestecu. Aktivisti iz skupine »Stolački otpor« sporočajo sicer, da pozdravljajo aktivnosti pri odkrivanju, kot so dejali, »nezakonitega odvzemanja in prodaje državnega zemljišča na območju mesta Stolac«.

»Po spoznanjih naše skupine 'Stolački otpor', Mesto Stolac in Mestni svet prodajata državno lastnino na območju te občine, kjer je med drugim načrtovana izgradnja fotonapetostnih elektrarn. Po naših spoznanjih je že 1.200 hektarov državnega zemljišča prepisanih na Mesto Stolac in večji del tega je prodan…« – pravijo iz te skupine nevladnega sektorja.

Mediji so teh dneh predvajali uradno informacijo iz POSKOK-a, da so po odredbi postopajoče tožiteljice policijske agencije zasegle ustrezno dokumentacijo iz Mesta Stolac, ki se je nanašala na prodajo več parcel na območju tega mesteca. Medtem ko zvezni preiskovalni organi opravljajo svoje delo in preverjajo možne razsežnosti kriminala v korist peščice privilegiranih strankarskih botrov, je župan Stjepan Bošković spet nedosegljiv za medije.

Edim Šator, predsednik Mestnega sveta Stoca, pravi, da podpira aktualne preiskave. Naj se procesuirajo vsi, če so se pregrešili zakon. Spominja, da gre za prodajo državnega zemljišča iz obdobja prejšnjega Mestnega sveta Stoca (2021-2023. leta), morda tudi od prej. Trdi, da prodaje ni bilo v mandatu aktualnega Sveta.

Stolški aktivisti pričakujejo, da bo POSKOK vztrajal pri svojih preiskavah in da bodo ustavljena nelegalna dela pri izgradnji fotonapetostnih elektrarn in transformatorskih postaj, da bi bila preprečena velika škoda za državo BiH, pa tudi za vse državljane. Spominjajo, da v skladu z Zakonom o začasni prepovedi razpolaganja z državno lastnino Bosne in Hercegovine, ne glede na določbe kateregakoli drugega zakona ali predpisa, z državno lastnino lahko razpolaga izključno država Bosna in Hercegovina, kot njen edini imetnik.

Stolac je, zahvaljujoč nekaterim organizacijam in združenjem nevladnega sektorja ter resnemu krogu zainteresiranih, vztrajnih in trpežnih aktivistov, dvignil glavo in poravnal hrbet. Trdijo, da jih stanje v Stocu in na splošno nesprejemljivo slab položaj Bošnjakov sili, da se uprejo vladajočemu aparthejdu, izstopijo na ulice in pošljejo glasen krik nesoglasja in nesprejemanja ponižujočega položaja, ki jih potiska v državljane nekega drugega reda.

Tu je treba takoj opaziti, da je vseprisotna drznost Stolčanov tem večja, če vemo, da je bilo to mestece primer množičnega povratka v svoje mesto po peklenskih devetdesetih, ko so v kolonah beguncev, skozi taborišča in brezpotja, bili pregnani po vsej državi in svetu. Zdaj so v svojem Stocu v številu in odstotkih prebivalstva zrasli, da njihove prisotnosti nikakor ni mogoče trivializirati in podcenjevati. Od tod izvira tudi moč njihovega delovanja in glasnega premišljevanja v boju za – nič več, kot – popolno enakopravnost z vsemi drugimi.

Da je takšen energičen in vztrajen pristop imel odmev in da se je glas iz Stoca slišal ne samo v BiH, ampak tudi v regiji in zlasti med dijasporo Stoca in Hercegovine, je pričala nedavna kampanja za samoiniciativno postavitev novega haremu za pokop umrlih Stolčanov. Namreč, vodstvo Stoca je nedavno sprejelo odločitev o lokaciji novega haremu, a je župan Bošković spremenil lokacijo in izbral brez posvetovanja novo lokacijo, daleč od centra, proti Ljubinju, ob entitetni črti.

Med Bošnjaki Stoca je bilo to doživeto kot odprta provokacija, pravzaprav Boškovićev – prst v oko! Oddaljenost te lokacije od centra Stoca ni bila sprejemljiva nikomur, zato so stolški aktivisti samoiniciativno vzeli stvari v svoje roke. Določili so sprejemljivo prosto lokacijo blizu centra, zavihali rokave in sami uredili in ogradili harem. Trdijo, da so celo pripravljeni kolektivno soočiti s pravnimi posledicami tega dejanja, ki jih napoveduje Boškovićeva administracija. Toda takrat se bodo morale tudi lokalne oblasti soočiti s številnimi primeri lastne samovolje, ki je pogosto presegala zakonske predpise in okvire.

Stolčani poudarjajo, da njihova združenja ne vodijo politične kampanje, kot jim iz krogov HDZ-ja očitajo.

»Naš cilj je reševanje problemov, ki mučijo vse državljane Stoca, najbolj pa Bošnjake. Stolac je mesto vseh nas in naše geslo je jasno, nedvoumno in nespremenjeno: Na zemlji kamnitih spavačev mora biti prostora za vse ljudi! Ne bomo prenehali opozarjati na sistemsko diskriminacijo v Stocu in se bomo borili z vsemi demokratičnimi sredstvi proti aparthejdu, ki traja desetletja v tem mestu…«