Zapisnik kaže, v bistvu ni sprememb glede Nata

Napisal: Suad Beganović

---

Objavljen zapisnik s srečanja veleposlanikov Kvinte in treh članov Predsedstva BiH analiziramo ključne izjave močnejše pogajalske strani, namreč, veleposlanikov Kvinte. V enem od odgovorov Milorada Dodika izvemo, da glavno besedo, pričakovano, vodi veleposlanik ZDA.

Izjave, oziroma, nedostojna in poceni prepucavanja vrha države pred tujimi diplomati preskočimo iz več razlogov, kot so; o poti v NATO v resnici ne odločajo, v medijih izražajo nasprotujoča si stališča o istem srečanju, celo izjave veleposlanikov popačijo, ter nazadnje, ne želimo pasti v past navijaškega interpretiranja njihovih stališč, ki jih nerodno izražajo.

Zapisnik ni pomemben zaradi izjav Dodika, Komšića in Džaferovića, kolikor zaradi dejstva, da imamo priložnost slišati, kaj so rekli veleposlaniki Kvinte, o čemer so omenjeni trojica dajali nasprotujoče si izjave. Tako je Komšić raje poudaril, da je za NATO dovolj sporazum (navedeno v zapisniku), vendar je tudi pozabil omeniti tisto, kar Dodik izpostavlja glede zagotovila, da to ni ANP (prav tako navedeno v zapisniku).

Posebna odločitev Predsedstva

“Usoglašen tekst jasno precizira usoglašen princip sodelovanja z Natom. Dokument jasno precizira, da bi odločitev o članstvu predvidevala posebno odločitev Predsedstva BiH in Parlamentarne skupščine Bosne in Hercegovine.”

Odločitev nedvoumno kaže na sodelovanje, vendar je treba poudariti, da se to tukaj ne kosi s članstvom, saj, kot dokument navaja, to ostaja kot odločitev, ki se sprejme kasneje. Kljub temu je jasno navedeno, da je potrebna posebna odločitev o članstvu. Z drugimi besedami, najbolj natančen opis situacije je dal Bakir Izetbegović, ki srečanja sploh ni obiskal, ko je za medije poudaril, da se v NATO ne gre brez odločitve srbskega naroda, oziroma, predstavnikov RS, pa tudi referenduma. Lahko sklepamo, da je najbolj populistične izjave dal Sifet Podžić iz DF-ja, ki je trdil, da je meja Nata na Drini. Željko Komšić javnosti ni predstavil tega dela srečanja.

Državna raven nujna

“To bi pomagalo, da odpremo paket številka dva socialno-ekonomskih reform dveh entitet, vendar brez države ne moremo naprej. Moramo imeti tudi državno raven.“

Del, ki Miloradu Dodiku ni v prid. Preveč se je pogreznil v lastne bahave protidržavne izjave, da ne želi niti omeniti državne ravni. Čeprav je entitetni delež jasno viden, in bi se v bistvu reforme izvajale prav na tej ravni, je Dodik v taki meri postal suženj protidržavne politike, da je moral prešuteti ta del, čeprav je po vsem povsem logičen.

Program reform ne sproži ničesar

“Nato bo sprejel dokument tako, kot ga boste poimenovali. Nato ga bo sprejel kot dokument, ki ne sproži ničesar in ne spremeni statusa MAP-a glede Bosne in Hercegovine. Nato bo sprejel dokument, ki ohranja soglasje glede partnerstva. Nato bo rekel, da so prejeli reformni program, ki predstavlja osnovo sodelovanja BiH in Nata.

Ključni odstavek, ki sta ga Željko Komšić in Milorad Dodik do neprepoznavnosti iznakazila v svojih gostovanjih v medijih. Komšić je tako le poudarjal, da bo Program reform sprejet v Natu, medtem ko je Dodik poudarjal besedo sodelovanje, ne članstvo. Ena poved – prepolovljena – je slika politike Bosne in Hercegovine.

Kljub temu, če dokument ne sproži ničesar, je povsem jasno, da so tudi veleposlaniki enako sodelovali v tej patetični farsi, ki na koncu ničesar ne spremeni. Namreč, MAP obstaja že deset let, da bi ga pred dvema letoma ponovno aktivirali iz pogojevnega. Čeprav Komšić to rad imenuje zadnjo stopnico, s čimer namiguje, da smo skorajda članica Nata, redno pozablja omeniti, da zadnja stopnica na poti v NATO predvideva sto stopnic v Bosni in Hercegovini, ki se navajajo celo v skrajšanem Programu reform. Ker je za vsako od teh stopnic potrebno soglasje, je pot v NATO miselnaImenica, članstvo pa ni gotovo niti še vrsto let. Prav tako popis potrebnih reform v Programu reform nima roka in komaj koga zavezuje. Primer je Severna Makedonija, ki je 14 let zapored pošiljala ANP, ki se tako tudi imenuje, ne da bi bila sprejeta.

Dovoljenje za nadaljevanje manipulacije

“Način predaje dokumenta ni pomemben. Nato želi dobiti dokument. Kritike bodo, vendar ste vsi v dobrem položaju, da pokažete, da ste zastopali svoje interese in da nihče ni poraženec v tem sporazumu. Ne gre za sporazum, ki se imenuje ANP, vendar sporazum potrjuje partnerstvo.”

Dovoljenje za nadaljevanje medijske manipulacije, v kateri je vsak zmagovalec, nato pa tudi vsak poraženec, veleposlanikom ne moti, ki bodo v še enem kasneje izrečenem delu poudarili, da “je to naša država”, kar v prevodu pomeni, da jih niti ne zanima preveč.

Sporazum imamo, ni ANP, ni niti članstvo, je partnerstvo, ali bo to v naših življenjih, ni povsem jasno – počakajmo kakšen desetletje.