Stećak in hačkar: Kaj imata skupnega BiH in Armenija

Obstaja veliko primerjev podobnih ali enakih zgradb, objektov, pojavov na dveh različnih lokacijah na svetu. Toda ko gre za nekaj, kar je staro več stoletij, se človek ne more ne vprašati o globljem pomenu te "naključnosti", piše bosansko-hercegovska tiskovna agencija Patria.

En takšen primer se nahaja v Armeniji in BiH, ki ga je zabeležil Muhamed Mešić, Tuzlak, ki govori več kot 70 jezikov in je pravni strokovnjak. Na svojem profilu na Facebooku je objavil fotografijo z razlago.

- Armenski "hačkarji" me zelo spominjajo na naše stećke, nekropola Noratus pa na Radimljo - je zapisal Mešić.

Hačkarji se prvič pojavijo v 9. stoletju, ko nastanejo najlepši in najbolj znani samostani Armenske apostolske cerkve. V tem času se je Armensko kraljestvo osvobodilo arabske dominacije, čigar umetniški vpliv je viden na njihovi izvedbi. Hačkarji so običajno visoki okoli 1,5 m, najpogostejši motivi nanje pa so križi ali razpela na ozadjih v obliki rozet ali sončnih diskov (simbolov večnosti), okrašeni z vzorci listja, grozdja, živali ali abstraktnih oblik. Včasih so prikazani prizori iz Biblije ali prikazi svetnikov. Največ hačkarjev na enem mestu (okoli 900) se nahaja v tako imenovanem "polju hačkarjev", starem pokopališču Noratus, v Armeniji pa do 40.000.

Po drugi strani pa so bosansko-hercegovski stećki danes najpomembnejši spomeniški dokaz predosmanske Bosne, najbolj prepoznaven materialni simbol obdobja od 13. do konca 15. stoletja. Nekropola Radimlja pri Stocu spada med najdragocenejše spomenike srednjeveškega obdobja v BiH. Nekropola v Radimlji se uvršča med najbolj okrašene nekropole v BiH. Toda do danes so stećki ostali neodkrita skrivnost bosansko-hercegovske zgodovine. Ocenjuje se, da jih je v BiH okoli 66.000.

Radimlja pri Stocu