State Department o boju proti terorizmu: BiH napreduje, vendar komunikacija pristojnih spodletela

SARAJEVO, (Patria) - V letu 2019 državljani Bosne in Hercegovine niso odhajali na tuja bojišča, vendar jih več deset še vedno ostaja v Siriji, Iraku in Ukrajini, medtem ko se država sooča z izzivi boja proti terorizmu zaradi nesodelovanja policijskih agencij in nizkih sodnih kazni, svet pa z naraščajočo grožnjo desničarskega ekstremizma, so deli zadnjega poročila o terorizmu, ki ga je ameriški State Department objavil nedavno.

V poročilu Europola, ki je bilo objavljeno istočasno, je navedeno, da čeprav se mnoge desničarske ekstremističke skupine po Evropski uniji (EU) niso zatekle k nasilju, prispevajo k občutku strahu in sovražnosti do manjšinskih skupin v mestih po Uniji.

Medtem ko poročilo State Departmenta podrobno poroča o boju BiH proti terorizmu, poročilo Europola BiH le na kratko omenja.

To je pet stvari, ki jih morate vedeti o terorizmu v svetu in BiH v letu 2019 na podlagi poročil Europola in State Departmenta. BiH se sooča z izzivom povratnikov iz tujih bojišč in slabim notranjim sodelovanjem.

State Department navaja, da je BiH ostala zaveznik ZDA v boju proti terorizmu v letu 2019 in nadaljevala povečevanje svojih zmogljivosti, vendar delo na deradikalizaciji ostaja problem.

„Čeprav je bil dosežen majhen napredek pri rehabilitaciji in deradikalizaciji, so različna društva, Medverski svet in posamezni verski voditelji vložili znatne napore pri preprečevanju in zajezitvi teroristične radikalizacije in novačenja,“ piše v poročilu State Departmenta.

Poročilo navaja, da državljani BiH v letu 2019 niso odhajali na tuja bojišča, vendar jih je še vedno več deset prisotnih v Iraku, Siriji in Ukrajini.

„BiH se še naprej sooča z nevarnostjo povratnikov iz bojišč,“ navaja poročilo.

Po odločitvi Predsedstva BiH se je skupina žensk, otrok in borcev decembra 2019 vrnila v BiH, navaja poročilo.

Poročilo je pohvalilo sodelovanje BiH z ameriškimi agencijami, vendar je poudarilo slabo notranje sodelovanje agencij za boj proti terorizmu v BiH.

„Medsebojni in medagencijski spori ter slaba notranja komunikacija ogrožajo učinkovito sodelovanje, še posebej je to opazno pri pomanjkanju strateških smernic s strani Ministrstva za varnost,“ navaja poročilo State Departmenta.

Agencije za izvajanje zakonov so učinkovito odgovorile na problem preganjanja borcev, ki se vračajo iz Sirije, in njihovih družinskih članov, čeprav Ministrstvo za varnost ni imelo celovitega načrta reintegracije in rehabilitacije družinskih članov, navaja poročilo State Departmenta.

V BiH, menijo v ZDA, ni politične volje za izvajanje pobud, ki jih financira ta država, kljub želji organov pregona za izvajanje zakonov in zagotavljanje teh orodij.

Poročilo State Departmenta navaja, da Državna agencija za preiskave in zaščito (SIPA) ostaja vodilna agencija za izvajanje zakonov, ki opravlja funkcije boja proti terorizmu, vendar z okoli 25 uslužbenci, ki delajo na primerih boja proti terorizmu, je njena učinkovitost omejena, leta 2019 pa ni bilo političnih prizadevanj za povečanje števila protiteroristične enote SIPA, kljub predlogu zakona, ki je v parlamentu od leta 2017.

Dodaja se, da je kot alternativa spremembam zakona, SIPA nedavno razmislila o spremembi svojih internih podzakonskih aktov, da bi povečala število uslužbencev, poroča BIRN BiH.

Kazni za terorizem v BiH so blage, spremembe zakona pa se ne sprejemajo.

V ZDA menijo, da blage kazni v primerih terorizma še vedno predstavljajo izziv, vendar nedavne sodbe kažejo, da nekateri sodniki prepoznavajo potrebo po strožjih sankcijah.

Kot je navedeno v poročilu, je sodišče novembra 2019 zvišalo kazni Maksimu Božiću in Edinu Hastoru na šest let (s štirih let) in tri leta (s dveh let, šest mesecev) zapora za načrtovanje terorističnih dejanj.

To je bila pravnomočna sodba in velja za visoko za BiH.

„BiH je tudi začela kazensko preganjati svoje državljane zaradi pridruževanja tujim paravojaškim silam po isti določbi, namenjeni za preganjanje ljudi, ki se pridružujejo ISIL-u,“ je navedeno v poročilu, vendar se dodaja, da „BiH ni naredila pomembnih sprememb v svoji zakonodaji v boju proti terorizmu“.

„Skupina parlamentarcev je predlagala osnutke sprememb in dopolnitev za dodatno uskladitev zakonov BiH z direktivami EU o zajezitvi terorizma in uvedbi treh novih kaznivih dejanj v državni kazenski zakonik leta 2018, vendar so splošne volitve oktobra 2018 in počasno oblikovanje vlade odložili napredek,“ je navedeno v poročilu.

S temi spremembami bi se kriminaliziralo potovanje in bivanje v tujini zaradi terorizma, zloraba informacijske ali kibernetske tehnologije v teroristične namene ter ponarejanje dokumentov v namen terorizma. Osnutek sprememb in dopolnitev tudi krepi obstoječo določbo kazenskega zakonika o usposabljanju za teroristične dejavnosti, navaja poročilo State Departmenta za leto 2019.

Navedeno je, da se je delovna skupina pod vodstvom Tožilstva BiH pogosteje sestajala leta 2019, vendar sodelovanje pri izvajanju zakonov na bolj strateški ravni še vedno zaznamujejo medosebni in institucionalni spori ter kompleksna struktura oblasti v BiH.

V ZDA menijo, da blage kazni v primerih terorizma še vedno predstavljajo izziv, vendar nedavne sodbe kažejo, da nekateri sodniki prepoznavajo potrebo po strožjih sankcijah.

Kot je navedeno v poročilu, je sodišče novembra 2019 zvišalo kazni Maksimu Božiću in Edinu Hastoru na šest let (s štirih let) in tri leta (s dveh let, šest mesecev) zapora za načrtovanje terorističnih dejanj.

To je bila pravnomočna sodba in velja za visoko za BiH.

„BiH je tudi začela kazensko preganjati svoje državljane zaradi pridruževanja tujim paravojaškim silam po isti določbi, namenjeni za preganjanje ljudi, ki se pridružujejo ISIL-u,“ je navedeno v poročilu, vendar se dodaja, da „BiH ni naredila pomembnih sprememb v svoji zakonodaji v boju proti terorizmu“.

„Skupina parlamentarcev je predlagala osnutke sprememb in dopolnitev za dodatno uskladitev zakonov BiH z direktivami EU o zajezitvi terorizma in uvedbi treh novih kaznivih dejanj v državni kazenski zakonik leta 2018, vendar so splošne volitve oktobra 2018 in počasno oblikovanje vlade odložili napredek,“ je navedeno v poročilu.

S temi spremembami bi se kriminaliziralo potovanje in bivanje v tujini zaradi terorizma, zloraba informacijske ali kibernetske tehnologije v teroristične namene ter ponarejanje dokumentov v namen terorizma. Osnutek sprememb in dopolnitev tudi krepi obstoječo določbo kazenskega zakonika o usposabljanju za teroristične dejavnosti, navaja poročilo State Departmenta za leto 2019.

Navedeno je, da se je delovna skupina pod vodstvom Tožilstva BiH pogosteje sestajala leta 2019, vendar sodelovanje pri izvajanju zakonov na bolj strateški ravni še vedno zaznamujejo medosebni in institucionalni spori ter kompleksna struktura oblasti v BiH.

Ekstremistička ideologija in nacionalistične skupine predstavljajo nevarnost za BiH.

„Ekstremistična ideologija in regionalne nacionalistične skupine“ ostajajo potencialni viri terorizma v BiH, poudarja poročilo State Departmenta.

To poročilo pohvali napore Medverskega sveta pri spodbujanju strpnosti in soočanju s nestrpnostjo ali nasiljem, usmerjenim proti katerikoli od teh skupnosti. Posebej je izpostavljen povečan angažma oziroma delo z ženskami in mladimi skozi kampanje na družbenih omrežjih in druge strategije.

Glede na to poročilo so se povečali napori verskih voditeljev in skupin državljanov pri identifikaciji „ekstremističnih vplivov“ in virov odpornosti v svojih skupnostih.

Mednarodni in lokalni akterji, ki delajo na zajezitvi teroristične radikalizacije in novačenja, so vložili znatne napore pri razširitvi svojih analiz izven versko motivirane radikalizacije na ekstremni etnonacionalizem in tuji vpliv, pa tudi domače spodbujalce „ekstremnih ideologij“, navaja poročilo State Departmenta.

[Preberite tudi: Desničarske in neonacistične organizacije nemoteno izpostavljajo simbole v Prijedoru]

Čeprav je Ministrstvo za varnost BiH sodelovalo z mednarodno skupnostjo pri številnih programih za soočanje z nasilnim ekstremizmom, poročilo navaja, da še vedno „ni dovolj mehanizmov za merjenje napredka in izvajanja bosanskohercegovske strategije preprečevanja in boja proti terorizmu“.

ISIL je izgubil ozemlje, vendar še vedno predstavlja grožnjo na drugačen način.

Na podlagi poročila Europola za leto 2019 je bilo v 13 državah članicah Evropske unije prijavljenih 119 terorističnih napadov, 1.004 osebe so bile aretirane zaradi suma kaznivih dejanj v zvezi s terorizmom v 19 državah članicah, Belgija, Francija, Italija, Španija in Velika Britanija pa so prijavile največje število napadov. V terorističnih napadih je umrlo devet oseb, 27 pa je bilo ranjenih.

Na podlagi poročila so skoraj vsi smrtni primeri, pa tudi 26 ranjenih, posledica džihadističnih napadov, ena oseba pa je bila ranjena v desničarskem terorističnem napadu. Poleg tega je bilo več ljudi ubitih v desničarskih ekstremističnih napadih.

V poročilu Europola je navedeno, da situacija v konfliktnih območjih zunaj Evrope še naprej vpliva na teroristično situacijo v Evropi, in da čeprav je tako imenovana Islamska država (IS) izgubila svojo ozemeljsko enklavo v Siriji, se je transformirala v podtalno vstajo v Siriji in Iraku ter ohranila svojo globalno mrežo podružnic.

„Na stotine evropskih državljanov, ki imajo povezave s tako imenovano Islamsko državo, je ostalo v Iraku in Siriji. Medtem ko je izgubljala zadnjo enklavo v Siriji, se je ISIL preusmerila v prikrito uporniško skupino, ki je delovala v Iraku in Siriji ter ohranila svojo globalno mrežo podružnic. Al-Kaida je ponovno pokazala svojo namero in ambicijo, da bi napadla zahodne cilje, medtem ko njene regionalne podružnice ciljajo na integracijo in koordinacijo prebivalstva in oboroženih frakcij na območjih spopadov,“ je navedeno v poročilu.

Kot navaja Europol, se število napadov džihadistov zmanjšuje, vendar so se napadi desnice v letu 2019 povečali.

Grožnja desničarskega in etno-nacionalističnega terorizma narašča.

Catherine De Bolle, izvršna direktorica Europola, je izjavila, da čeprav se mnoge desničarske ekstremističke skupine po EU niso zatekle k nasilju, prispevajo k okolju strahu in sovražnosti do manjšinskih skupin v mestih po EU.

„Takšna klima, zgrajena na ksenofobiji, sovraštvu do Judov in muslimanov, antimeminizmu in protimigrantskih čustvih, lahko zniža prag, da nekateri radikalizirani posamezniki uporabijo nasilje nad ljudmi in lastnino manjšinskih skupin, čemur smo bili pogosto priča v zadnjih mesecih,“ je dejala De Bolle.

Poročilo State Departmenta navaja, da rasno ali etnično motiviran terorizem (REMT), zlasti terorizem belih supremacistov, ostaja resen izziv za globalno skupnost.

„Nadaljujoč trend, ki se je začel leta 2015, je bil niz smrtonosnih napadov REMT po svetu v letu 2019, vključno s tistimi v Christchurchu na Novi Zelandiji, Halleju v Nemčiji ali v El Pasu v Teksasu.

V letu 2019 so države članice EU prijavile skupno šest desničarskih terorističnih napadov v primerjavi z le enim v letu 2018, navaja Europol in dodaja, da sta bila dva napada, ki po državnih zakonih nista bila klasificirana kot terorizem, izvedena s strani desničarjev v Nemčiji in v katerih je bilo ubitih troje ljudi.

Nasilni desničarski ekstremisti vzdržujejo mednarodne povezave s sodelovanjem na koncertih in pohodih, kjer se obeležujejo zgodovinski dogodki po državah EU, navaja Europol.

„Desničarska ekstremistična ideologija ni enotna in se hrani z različnimi podtokovi, združenimi v svojem zavračanju različnosti in pravic manjšin,“ navaja Europol, medtem ko pojasnjuje, da se desničarska ideologija temelji na nadmoči bele rase, ki bo „morala začeti „rasno vojno““.

Europol je zabeležil tudi znatno število levičarskih ali anarhističnih terorističnih napadov, ki so bili omejeni na Grčijo, Italijo in Španijo.