Stano: Ni novih skladov, ne pogojev, zahtevamo reforme!

Pobuda za nov pristop Evropske komisije do BiH ne pomeni novih pogojev, temveč krepitev podpore Evropske unije Bosni in Hercegovini, je v pogovoru za bosansko-hercegovško tiskovno agencijo Patria (NAP) dejal Peter Stano, tiskovni predstavnik Evropske komisije za širitev.

Stano je prvič za kakšen medij iz BiH obširno govoril o novi strategiji, bolj ekonomsko usmerjenem pristopu, ki ga je sprožil Stefan Füle, evropski komisar za širitev po propadu pogajanj o izvajanju sodbe “Sejdić-Finci”. Stano potrjuje, da je imela BiH že prej obveznost izpolnjevanja ekonomskih kriterijev EU v procesu integracije.

- Res je, ekonomski kriterij zahteva funkcionalno tržno gospodarstvo in kapaciteto države, da se sooči s konkurenco znotraj EU, in ta je bil vedno del procesa širitve, oziroma če želite, del pogojev. Toda nov pristop pomeni preprosto to, da želimo pomagati BiH, da doseže te kriterije in reši probleme, omenjene v zadnjem poročilu o napredku, pravi Stano.

NAP: Kdaj lahko pričakujemo prve sestanke z oblastmi BiH v zvezi z novim pristopom?

STANO: Konec januarja letos je BiH predložila svoj ekonomski in fiskalni program, ki nam daje vpogled v srednjeročni državni načrt fiskalnih in strukturnih reform. Trenutno Evropska komisija pregleduje ta program in razpravlja o prioritetah za reforme skupaj z oblastmi v Sarajevu in Banjaluki. Prav tako bo ta ocena dodatno obravnavana na najvišjem sestanku z strokovnjaki iz držav članic EU konec aprila. Po vsem tem bo Evropska komisija podala svoje določene priporočila.

NAP: Ali bo ta nova strategija pospešila pot BiH k članstvu, ali bo ta proces naredila počasnejši in bolj usmerjen v bistvo integracij?

STANO: Idealno bi bilo, da dosežemo oboje, da je pot hitrejša in da je bolj usmerjena v bistvo, glede na to, da se bo ukvarjala s trenutnimi problemi. Ekonomski pristop bi moral zagotoviti boljše upravljanje reform, ki jih je treba izvesti med procesom pridruževanja EU. To bi nato moralo prispevati k novim naložbam, delovnim mestom in večji ekonomski rasti.

NAP: Poleg tehnične podpore, ali bo ta nov pristop BiH odprl kakšne nove sklade finančne pomoči iz EU?

STANO: Ni novih skladov, ki bi bili povezani s tem pristopom. Spomnim vas, da je pomoč EU v obdobju od 2007. do 2013. leta presegla 700 milijonov evrov, od česar 150 milijonov še vedno ni pogodbenih, in mnogi projekti se izvajajo zelo težko.

Ključni problem je, kako naj BiH izkoristi sklade, ki so že na voljo, in to na učinkovit način. V tem pogledu bi bolje zasnovane reforme in neposredna povezava z mednarodnimi finančnimi institucijami morale privabiti več njihovih kreditov in zasebnih naložb.