Stanje v bosanskem pravosodju: Nujna dodelava predloga zakona o VSTV

(Patria) - Večina sodišč ne objavlja informacij o sodbah, informacije o zadevah tožilstev so večinoma daleč od oči javnosti, medtem ko polovica pravosodnih institucij ignorira poizvedbe medijev in državljanov, so rezultati raziskave transparentnosti pravosodja, objavljene med konferenco „Pravosodje v BiH – Stanje in perspektive“ ki je danes potekala v Sarajevu.

Udeleženci konference, ki so jo organizirali Transparency International v BiH (TIBiH) v sodelovanju z Balkansko raziskovalno mrežo BiH (BIRN BiH) ob podpori EU, so se ozrli na spremembe in dopolnitve Zakona o VSTV, s katerimi oblast skuša oslabiti mehanizme za zagotavljanje odgovornosti nosilcev pravosodnih funkcij.

Spremembe, ki jih je Svet ministrov v zadnjem trenutku vključil v Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o VSTV, skušajo oslabiti prvotno predlagane mehanizme za zagotavljanje odgovornosti in postavljajo pod vprašaj možnost preverjanja premoženja nosilcev pravosodnih funkcij.

Že od samega začetka procesa sprememb zakona niso bila upoštevana vsa priporočila Beneške komisije in EU, zlasti v smislu določb o članih VSTV, pa tudi drugih nosilcev pravosodnih funkcij, medtem ko je TI BiH že od začetka opozarjal, da se pušča velik prostor za neprijavljanje premoženja in zlorabo sistema nadzora nad premoženjem.

Zato je bil eden od sklepov konference, s katerim so se strinjali vsi udeleženci, da se izkoristi nadaljnji postopek za dodelavo in izboljšanje predloga zakona.

Če se ta priložnost zdaj zamudi, je vprašanje, koliko časa bo potrebno, da se sprejme nov zakon, ki bo ustrezno reševal te ugotovljene težave, s konference pa je bilo poslano sporočilo, da je treba ukrepati nujno, da ne bi prišli v situacijo, da se zaradi neustrezne formulacije mehanizmi, predvideni za krepitev, zlorabijo prav za njeno izogibanje.

Na konferenci je bila predstavljena tudi spletna platforma, ki vsebuje podatke o transparentnosti 74 sodišč in 20 tožilstev, po katerih je viden zaskrbljujoč obseg javnosti dela bosanskega pravosodja.

Tako 55 % sodišč sploh ne objavlja informacij o prvostopenjskih sodbah, ki jih izdajajo, 90 % pa jih na svojih spletnih straneh ne objavlja nobenih informacij o kazenskih zadevah, kar nedvomno spodkopava nizko stopnjo zaupanja javnosti v delo pravosodja.

Slabo stanje v pravosodju glede javnosti dela ponazarjajo ugotovitve, da je 54 % sodišč in tožilstev v Bosni in Hercegovini kršilo zakonski rok za odgovarjanje na zahteve, medtem ko je kar polovica pravosodnih institucij ignorirala medijske poizvedbe o statusu zadev, s katerimi se ukvarjajo.

Najslabše rezultate v transparentnosti beležijo Kantonalna tožilstva v Sarajevu in HNK, katerih indeks transparentnosti znaša 35, ter Občinska sodišča v Žepču (28), Mostarju (24) in Čitluku (23) ter Osnovno sodišče v Srebrenici z oceno 26. Po drugi strani pa Osnovno sodišče v Tesliću beleži najvišjo stopnjo transparentnosti z indeksom 82, medtem ko so med najbolj transparentnimi institucijami Sodišče BiH z indeksom 81 ter tožilstvo Brčko distrikta BiH, ki tako kot Kantonalni tožilstvi SBK in Posavskega kantona beležita oceno 75.

Platforma „Indeks Pravosodja“ je nastala v okviru projekta “Krepitev mrež organizacij civilne družbe za izboljšanje odgovornosti – SANCUS” s finančno podporo Evropske unije in ocenjuje dostopnost informacij na straneh institucij ter odprtost do državljanov, medijev in organizacij civilne družbe glede dostopnosti informacij.

Platforma ponuja tudi podatke o korupciji in organiziranem kriminalu, disciplinskih postopkih ter druge v BiH, državljanom pa omogoča, da sami pošljejo poizvedbo kateri koli pravosodni instituciji na ozemlju BiH.