Stanje na KCUS-u: Zmanjšano število postelj, zdravnikov in operacij, povečano število kamer in varnostnikov

Piše: Amra Vrabac

---

Od leta 2016, odkar Kliničnim centrom Univerze v Sarajevu upravlja Sebija Izetbegović, se je število bolniških postelj zmanjšalo za 450. Zmanjšalo se je tudi število klinik, število zdravnikov in drugega osebja, obseg storitev, ki se izvajajo v KCUS-u, vendar je količina denarja, ki se namenja za KCUS, ostala enaka, celo večja. Proračun za leto 2020 Zavoda za zdravstveno zavarovanje KS je načrtoval 7,5 milijona KM več kot v prejšnjem obdobju. Razlaga, zakaj je prišlo do povečanja tranše, medtem ko bolnišnica zmanjšuje zmogljivosti, javnosti ni znana. 

Viri Novinske agencije Patria iz KCUS-a so ogorčeni nad stanjem v tej bolnišnici. Trdijo, da zdravniki delajo v ozračju strahu in popolni odsotnosti kakršnih koli moralnih načel. To pogosto vidijo tudi pacienti, ki so najbolj oškodovani.  En tak primer še vedno traja, gre za deklico Nadin Smajlović, za katero KCUS nima terapije, obenem pa je Izetbegović izrekla javno prepoved zdravljenja deklice. In taka izjava je minila popolnoma brez odziva vseh združenj za zaščito otrokovih pravic, varuhov človekovih pravic, zdravniških zbornic in drugih institucij.

Tisti, ki si upajo izraziti svoje stališče ali nestrinjanje z odločitvami generalne direktorice KCUS-a Sebije Izetbegović, se znajdejo pod udarom preizkušenih metod – mobinga, ustrahovanja, izsiljevanja ali disciplinskih prijav. 
Izkušnje, naziv, znanje so na KCUS-u v drugem planu, medtem ko se išče podobnost, ne pa sposobnost. Kako lahko zdrav razum pojasni odhod 162 zdravnikov specialistov? Le peščica jih je prišla na KCUS, nekateri pa se niso dolgo zadržali.

Na KCUS-u se je hkrati, ko se je zmanjševalo število postelj, povečevalo število kamer za videonadzor in število varnostnikov. V strahu pred maščevanjem se zdravniki izogibajo neposrednim srečanjem ali pogovorom na mestih, kjer so nameščene kamere. Metode, ki jih je uvedla Izetbegović “zaradi vzpostavitve reda”, so pravzaprav bolj metode discipliniranja zdravnikov. Ali lahko v takem ozračju stalnega nadzora zdravniki opravljajo svoje delo? Zakaj morajo pisati poročila o tem, kaj so počeli tisti dan, če že generalna direktorica trdi, da so “nedelavci sami odšli”. Zakaj morajo zdravniki pojasnjevati, zakaj so nekemu pacientu naredili CT, magnetno resonanco ali kakšno drugo diagnostično metodo? 

Viri Patrije, ki že leta opazujejo, kako se KCUS spreminja v družbo enega obraza, navajajo, da o katastrofalnih posledicah združevanja klinik nihče ne govori. Z vsakim združevanjem klinik ali spreminjanjem klinik v oddelke se zmanjšuje število postelj. Nihče ne more z gotovostjo reči, kaj je končni cilj Izetbegović. Nekateri domnevajo, da gre za popolno kadrovsko uničenje KCUS-a, da bi se naredil prostor za vključitev tujega partnerja ob podpori političnih sodelavcev njenega moža in SDA.  

In medtem ko Izetbegović trdi, da KCUS deluje bolje kot kdaj koli prej, jo demantirajo več kot jasni podatki. 

Veliko število operacij se ne izvaja več na KCUS-u, zlasti ko gre za operacije otrok. Na primer, podatki za leto 2014 kažejo, da sta doktor Edo Omerbašić in Sanko Pandur operirala 68 otrok s prirojenimi srčnimi napakami, starih od 0 do 7 let.
Naslednje leto je Omerbašić operiral približno 40 otrok. Potem ko je zapustil KCUS, je število operiranih otrok padlo na le šest. Zanimiv primer je, da je bil najmlajši pacient rojen leta 1980 (star 36 let) in da se ta operacija uvršča med otroške, ker gre za operacijo atrijskega septalnega defekta (ASD) in ventrikularnega septalnega defekta (VSD), kar je ena najpogostejših prirojenih srčnih napak. Običajno se operira v najzgodnejšem otroštvu. 
Število teh operacij v letih 2017, 2018 in 2019 je skupaj znašalo šest. 

Da KCUS sledi napačni smeri, kaže tudi podatek, da bolniška lekarna nima antibiotikov, tako da na primer predpisane terapije, ki jo predpiše infektolog, pacient ne more prejeti. Drugi problem je, da takih antibiotikov ni v prosti prodaji, ker gre za ampularne antibiotike, namenjene bolnišničnim terapijam.

Seznanjeni viri trdijo, da je bila smrtnost na KCUS-u 2 %, danes pa znaša 12 %, kar presega vse evropske in svetovne standarde za šestkrat. Temu v prid govori dejstvo, da nikoli ni bila opravljena analiza upravičenosti zapiranja KUM-a KCUS-a ob ponedeljkih in petkih. Nikoli nismo izvedeli, koliko pacientov iz Splošne bolnišnice “Prim.dr. Abdulah Nakaš” je moralo biti takoj premeščenih v KCUS in koliko jih je v tej časovni stiski izgubilo življenje. Že šesto leto traja samovolja Izetbegović, da daje svojim zdravnikom dopust, ne glede na to, da Splošna bolnišnica ne more zagotavljati storitev terciarne ravni zdravstvenega varstva. 

Taki primeri so alarm za pristojne institucije, najprej strokovne, kot so zdravniške zbornice, nato pa tudi za pristojne inšpekcijske službe, ministrstva za zdravje in nazadnje tudi tožilstva. Kdo in s kakšno pravico ogroža življenje kogar koli? Kdo in s kakšno pravico lahko komur koli prepove zdravljenje ali prihod na KCUS? In kdo in s kakšno pravico določa, kdo bo živel in kako se bo zdravil?