Napisal: Armin Sijamić
Sredi tega tedna so zahodni mediji pretresli politični prizor na Bližnjem vzhodu – izraelski premier Benjamin Netanjahu je na skrivnem obisku v Združenih arabskih emiratih, domnevno med ameriško-izraelsko vojno proti Iranu.
Novica je prišla v tednih po tem, ko so Združeni arabski emirati zapustili OPEC in OPEC+ ter ko je postalo očitno, da ta bogata država pregleduje svojo politično in ekonomsko smer.
Čas objave te „ekskluzivne novice“, kot so jo nekateri opisali, nakazuje, da je ta informacija in Netanjahujev obisk v ZAE ter srečanje s predsednikom, šejkom Mohamedom bin Zajedom, nekako povezana v širšo politično sliko, kot je samo srečanje obeh politikov.
Novico o srečanju bin Zajeda in Netanjahuja je sporočil tudi urad izraelskega premierja, kar bi lahko bil še en košček mozaika, ki je bil nekaj prej napovedan iz Tel Aviva.
Namreč, tik pred napadom na Iran 28. februarja je Netanjahu dejal, da nastaja novo zavezništvo na Bližnjem vzhodu in okoli njega, kar so mnogi razlagali kot približevanje med drugim Izraela, Indije in Združenih arabskih emiratov.
Zanikanje in novi dvomi
ZAE so zanikali Netanjahujev obisk in dodali, da so „odnosi z Izraelom javni in vzpostavljeni v okviru dobro znanih in javno razglašenih Abrahamovih sporazumov. Ti odnosi niso osnovani na skrivnosti ali tajnih dogovorih“.
Preden je Netanjahujev urad podal to trditev, je Reuters pisal celo o lokaciji srečanja z bin Zajedom, navajajoč mesto Al-Ain v bližini meje z Omanom.
Zahodni mediji se s tem niso ustavili. Ob omembi, da imata Izrael in ZAE diplomatske vezi od prvega mandata Donalda Trumpa v Beli hiši, skozi omenjene Abrahamove sporazume, nekateri trdijo, da je ta majhna arabska država sodelovala pri nekaterih napadih na Iran z ameriško in izraelsko vojsko.
Zahodni mediji niso bili edini v trditvah, da je sodelovanje med Izraelom in ZAE dvignjeno na zelo visoko raven. Tako je na primer ameriški veleposlanik v Izraelu Mike Huckabee v torek dejal, da je Izrael v Združene arabske emirate poslal svoj sistem „Železna kupola“, da bi branil to državo pred iranskimi napadi z raketami in droni.
Da je v ZAE bilo nekaj, kar je Iran močno želel zadeti, kaže tudi poročilo obrambnega ministrstva te arabske države z dne 10. maja. Po poročilu so ZAE poskušali prestreči „551 balističnih raket, 29 križarskih raket in 2.265 dronov od izbruha vojne konec februarja“, je poročal BBC.
Namen povzročiti ogromno škodo ZAE Iran ni skrival v nobenem trenutku. Žestina napadov je mnoge navedla k vprašanju, zakaj to počnejo in zakaj svoj odgovor ne usmerijo na druge države.
Natančnega odgovora še vedno ni, Iran pa se je tudi po premirju z ZDA do ZAE večkrat odzval sovražno. ZAE so sporočili, da si pridržujejo pravico do odgovora na te napade.
Izraelska javna in tajna mreža zaveznikov
Sporočilo iz urada izraelskega premierja je pretreslo arabske javnosti, ki že desetletja upa na neko arabsko ali muslimansko enotnost.
Ta nekoliko naivna želja, vsaj pri trenutnih arabskih vladarjih, se zdi, da se že ni soočila z realnostjo na terenu – Izrael je bližje mnogim arabskim državam kot nekatere med njimi med seboj. Odnos arabskih držav do Palestine in pomoč ZDA in Izraelu v vojni proti Iranu to dokazuje. Kar se je poskušalo skriti v vojni v Siriji, je od napada Hamasa na Izrael 7. oktobra 2023. postalo jasno vsem, ki to želijo videti.
Zato je sporočilo Netanjahujevega urada presenečenje. Zakaj bi želel pretresati vodstvo ZAE? S kakšnim ciljem?
Obstaja več možnih razlag, zakaj bi to Netanjahu storil.
Prvič, da bi arabski in svetovni javnosti sporočil, da nastaja nov Bližnji vzhod in da Izrael ni več na strani manjšine. Če bi se upošteval odnos arabskih in drugih držav Bližnjega vzhoda do vojne Izraela proti Palestini, Libanonu in Iranu, bi se lahko videlo, da je Teheran v manjšini. Če je to primer, bo Izraelu vse težje na Zahodu zagovarjati stališče, da je ogrožena država, ki jo sosedje želijo zbrisati z regionalnega zemljevida.
Drugič, z vztrajanjem na tesnih političnih in vojaških odnosih z ZAE, poleg ekonomskih, s katerimi se obe strani hvalita, Netanjahu morda želi spodbuditi nadaljnje arabske in muslimanske delitve, s čimer bi nekatere vladarje spravil v dvom, da morda obstajajo tajni sporazumi v regiji in da so morda odgovor na javne, kot je tisti Savdske Arabije in Pakistana o medsebojni obrambi.
Tretja razlaga morda leži v nezadovoljstvu Izraela in Zahoda z ravnanjem vodstva ZAE, saj je ta država nedavno pokazala, da računa tudi s Kitajsko kot pomembnim ekonomskim partnerjem. Spomniti se je treba, da se je takrat, ko so se obravnavali prihodnji odnosi s Kitajsko, govorilo o domnevni vstaji v enem od emiratov, ki naj bi bil pripravljen zapustiti državo Združeni arabski emirati.
Ameriško-iranski dejavnik
Ameriško-izraelski napad na Iran in nato pogajanja med Teheranom in Washingtonom prinašajo tektonske spremembe. Čeprav javnosti ni znano, kaj vse je na mizi in ali bo vojna nadaljevana ali pogajanja, nekatere stvari v odnosih med ZDA in Iranom dobivajo lastno dinamiko in se razvijajo same po sebi.
To se je lahko videlo tudi v primeru Iraka, kjer se Združene države in Iran borita za prevlado. Boj za novega mandatarja za sestavo nove iraške vlade se je končal s čestitkami iz Washingtona in Teherana Aliju al-Zaidi, ki so ga predlagale šiitske stranke. Trump mu je čestital preko družbenih omrežij zadnji dan aprila, enako pa je včeraj storil tudi vodja iranske diplomacije Seyed Abbas Araghchi po izvolitvi vlade.
Al-Zaidi, novinec v politiki, se je pojavil kot eden od predlogov za mandatarja, potem ko je prvotna ideja bila izkušeni politik Nouri al-Maliki, ki se odkrito nagiba k Iranu.
Financial Times včeraj piše, da Savdska Arabija z zavezniki razpravlja o možnem sporazumu o nenapadanju z Iranom in da so mnoge evropske prestolnice in Evropska unija podprle ta načrt.
Pred dvema dnevoma Bloomberg piše, sklicujoč se na pakistanskega obrambnega ministra Khawaja Asifa, da obstaja možnost, da se omenjenemu sporazumu o medsebojni obrambi Savdske Arabije in Pakistana pridružita Turčija in Katar.
Teh nekaj primerov daje obrise možnih blokov, ki se oblikujejo na Bližnjem vzhodu, potem ko Američani in Izraelci niso zlomili Irana. To združevanje ne bo obšlo ne Izraela ne Združenih arabskih emiratov, čeprav se lahko trdi, da je Tel Aviv sprožil to regionalno prerazporejanje.
Za Izrael, ki je bil dolgo skoraj osamljen med arabskimi sosedi, je vsak nov zaveznik uspeh, še posebej, če gre za bogato ali vojaško močno državo. Zato je pomembno vprašanje, ali se bodo Združeni arabski emirati pridružili bloku, ki ga vodita Rijad, Teheran ali Tel Aviv. Če izberejo Tel Aviv, bi to bil nov udarec za arabsko enotnost in namen Rijada, da vodi arabske države, še posebej tiste v Perzijskem zalivu. Dejstvo, da so Združeni arabski emirati že obrnili stran na področju energetike, zapustili OPEC in OPEC+, nakazuje, da bodo obrnili tudi novo stran v svoji politiki.
Komentari (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaJos nema komentara. Budite prvi!
Minuta
Sve →Iz drugih kategorija
Visoki predstavnik ni izbran: Nemci, Francozi in Britanci proti Američanom, nov poskus konec junija
