Kaj se je dogajalo po svetu v letu, ki se izteka?

(Patria) - Še eno leto se izteka in po svetu so se dogajali pomembni dogodki, ki so si sledili eden za drugim. Na portalu agencije Patria smo se trudili vse zabeležiti, nekatere pa tudi podrobneje analizirati in jih postaviti v širši kontekst, še posebej, ko so bili povezani z Bosno in Hercegovino.

Pred vami je krajši seznam tistega, kar se je dogajalo po svetu in o čemer smo vas poročali.

Januar:

3. januarja je v Nemčijo prispel prvi LNG tanker iz Združenih držav Amerike, kar je napovedalo nov pristop Berlina k svoji energetski varnosti.

5. januarja je bil v Vatikanu pokopan papež Benedikt XVI., ki je umrl 31. decembra 2022. Takrat že nekdanji papež se je s svojega položaja umaknil leta 2013.

6. januarja je sodišče odredilo, da se mora nekdanji ameriški predsednik Donald Trump pojaviti pred sodiščem, kar je bil prvi v nizu sodnih procesov proti temu politiku.

7. januarja so po vsej Izraelu izbruhnili protesti zaradi pravosodne reforme vlade premierja Benjamina Netanyahua in njegovih skrajno desničarskih koalicijskih partnerjev. Protesti so trajali do napada Hamasa na Izrael 7. oktobra, ko so se deloma prelevili v zahtevo po izpustitvi talcev, ki jih je zadrževala palestinska skupina.

8. januarja so privrženci nekdanjega brazilskega predsednika Jaira Bolsonara vdrli v stavbo kongresa, vrhovno sodišče in predsedniško palačo, približno teden dni po inavguraciji predsednika Luiza Inacia Lule da Silve, ki je premagal Bolsonara v drugem krogu volitev 30. oktobra 2022.

19. januarja je novozelandska premierka Jacinda Ardern napovedala, da ne bo kandidirala na volitvah oktobra.

24. januarja je predsednik Volodimir Zelenski odpustil vrsto visokih ukrajinskih uradnikov sredi naraščajočega korupcijskega škandala, povezanega z nabavo vojaških zalog. Obračun s korupcijo v ukrajinskih vrstah traja še danes.

Februar:

4. februarja je ameriška vojska sestrelila prvi od dveh, kot je trdila, kitajskih vohunskih balonov.
Kitajska je trdila, da gre za balone za preizkušanje meteoroloških pojavov. Sestrelitev balona je povzročila krizo v odnosih med dvema največjima svetovnima gospodarstvoma, ki do danes ni v celoti rešena.

6. februarja sta Turčijo in Sirijo prizadela potres in naknadni popotresni sunki, ki so terjali več kot 50.000 življenj. Posledice potresa v teh dveh državah so vidne še danes.

11. februarja je bil po 35 letih odprt mejni prehod med Turčijo in Armenijo.

15. februarja je Izrael prvič v svoji zgodovini izvozil nafto v Evropo.

28. februarja je v Grčiji v trčenju dveh vlakov umrlo najmanj 57 ljudi, kar se je kasneje odrazilo na političnih razmerah v tej državi.

Marec:

1. marca je bil Bola Ahmed Tinubu razglašen za zmagovalca predsedniških volitev v Nigeriji.

10. marca je kitajski zakonodajni organ ponovno imenoval Xi Jinpinga za predsednika za pet let, s čimer se je podaljšala vladavina tega politika v drugem največjem gospodarstvu na svetu.

10. marca sta s posredovanjem Kitajske Savdska Arabija in Iran obnovila prekinjene diplomatske odnose, kar je bistveno spremenilo stanje na Bližnjem vzhodu.

16. marca je francoska vlada uvedla zvišanje starostne meje za upokojitev v državi s 62 na 64 let, kar je sprožilo vrsto protestov po vsej državi in ​​pad priljubljenosti aktualnega predsednika Emmanuela Macrona.

17. marca je Mednarodno kazensko sodišče izdalo nalog za aretacijo ruskega predsednika Vladimirja Putina in ruske pooblaščenke za pravice otrok Marije Aleksejevne Lvove-Belove, ker obstajajo utemeljeni razlogi za prepričanje, da je ruski voditelj kazensko odgovoren za vojno zločinsko nezakonito deportacijo prebivalstva (otrok) in nezakonito premestitev prebivalstva (otrok) iz okupiranih območij Ukrajine.

April:

2. aprila so trije viri poročali, da Savdska Arabija načrtuje povabiti sirskega predsednika Bašarja al-Asada na vrh Arabske lige, kar je de facto prekinilo diplomatsko izolacijo Damaska pri večini arabskih držav.

4. aprila je Finska postala 31. članica zveze NATO. Dolgoletna skandinavska država je bila zunaj tega vojaškega zavezništva, vendar se je po ruski agresiji na Ukrajino uradni Helsinki odločil spremeniti svojo politiko.

11. aprila je italijanska vlada razglasila izredne razmere zaradi dotoka ogromnega števila nezakonitih migrantov.

15. aprila so se v Sudanu začeli spopadi med vojsko in paravojaškimi silami za oblast v državi. Spopadi trajajo do današnjega dne.

20. aprila je bila raketa SpaceX Starship brez posadke uspešno izstreljena, vendar je po vzletu eksplodirala.

25. aprila je ameriški predsednik Joseph Biden uradno napovedal, da vstopa v boj za nov predsedniški mandat.

Maj:

1. maja je Indija postala najštevilčnejša država na planetu, prehitela je Kitajsko in dosegla 1,428 milijarde ljudi.

3. maja je v Beogradu trinajstletni deček Kosta Kecmanović ubil osem svojih šolskih sošolcev in hišnika. Napadalec se je kasneje predal policiji.

4. maja je Srbija doživela nov pokol. V vaseh Dubona in Malo Orašje je 21-letni napadalec Uroš Blažić ubil devet in ranil trinajst ljudi.

5. maja je Svetovna zdravstvena organizacija objavila, da Covid-19 ni več globalna zdravstvena nevarnost.

6. maja je v Londonu potekalo kronanje kralja Charlesa, po smrti njegove matere, kraljice Elizabete II. Kraljica je umrla 8. septembra 2022 v 96. letu starosti.

14. maja so potekale predsedniške in parlamentarne volitve v Turčiji. Aktualni predsednik Recep Tayyip Erdogan je zmagal po drugem krogu (28. maja), njegova stranka AK in zavezniki pa so obdržali udobno večino v parlamentu.

Junij:

10. junija je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski potrdil, da se je začela dolgo pričakovana ofenziva ukrajinske vojske. Ofenziva je trajala do konca leta z malo ozemeljskih pridobitev.

18. junija je podmornica OceanGate Titan implodirala nekaj ur po začetku spusta do razbitine Titanika. Vsi člani posadke so umrli, kljub veliki reševalni akciji.

19. junija je na dvodnevni obisk na Kitajsko prispel ameriški državni sekretar Antony Blinken. Srečal se je s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom z namenom izboljšanja odnosov med dvema največjima svetovnima silama.

21. junija so Združene države Amerike izdale prva dovoljenja za prodajo piščanca, vzgojenega v laboratoriju, neposredno iz živalskih celic.

24. junija je ruska plačanska skupina Wagner sprožila vojaško vstajo proti oblasti v Moskvi. 25. junija je zgodovinsko zmago na lokalnih volitvah v Nemčiji dosegla desničarska stranka Alternativa za Nemčijo (AfD).

Julij:

11. julija je po svetu na različne načine potekalo obeleževanje 28. obletnice genocida v Srebrenici.

16. julija sta Evropska unija in Tunis podpisala „strateški sporazum“ o migracijah, gospodarstvu in obnovljivi energiji.

24. julija je Elon Musk preimenoval znano družabno omrežje Twitter v X. Milijarder je spremenil tudi logotip tega družabnega omrežja, uvedel nekatere spremembe in napovedal nove.

25. julija je ruski obrambni minister Sergej Šojgu obiskal Severno Korejo, kar je kasneje prispevalo k krepitvi odnosov med Moskvo in Pjongjangom.

27. julija je v Nigru izveden vojaški udar. Odstavljenega prozahodnega predsednika je zamenjala proruska vojaška hunta.

Avgust

4. avgusta je bil vodilni ruski opozicijski voditelj Aleksej Navalni obsojen na 19 let zapora zaradi obtožb ekstremizma. Navalny je že prestajal zaporno kazen skupno enajst let in pol zaradi prevare in drugih obtožb, za katere trdi, da so izmišljene.

8. avgusta je otok Maui na Havajih prizadel niz gozdnih požarov, ki so opustošili zgodovinsko mesto Lahaina. To je bil največji požar v Združenih državah Amerike v več desetletjih. Umrlo je več kot sto ljudi, približno tri tisoč hiš in trgovin pa je bilo uničenih ali poškodovanih.

18. avgusta je velika porota s sedežem v Atlanti obtožila Trumpa in še 18 drugih oseb zaradi prizadevanj za razveljavitev volilnega poraza nekdanjega predsednika leta 2020. Trump se zdaj sooča s skupno 91 obtožbami v štirih kazenskih primerih, v štirih različnih jurisdikcijah, dveh zveznih in dveh državnih primerih. Trump se je 24. avgusta predal v zaporu okrožja Fulton, kjer je bil procesuiran in izpuščen na prostost.

23. avgusta je Indija postala četrta država, ki je spustila vesoljsko plovilo na Luno. Njena sonda Chandrayaan-3 je prva, ki je pristala v južnem polarnem območju Lune.

30. avgusta je Severna Koreja izvedla vajo simuliranega jedrskega udara na Južno Korejo.

September:

1. septembra je francoski predsednik Emmanuel Macron uvedel nov kodeks oblačenja v francoskih šolah.

8. septembra je potres z močjo 6,8 stopnje po Richterjevi lestvici, ki je prizadel Maroko, zahteval več kot 2.000 življenj, na tisoče pa je bilo ranjenih.
10. septembra je močan sredozemski ciklon, nevihta Daniel, povzročil poplave v vzhodni Libiji.
Umrlo je več kot 4.000 ljudi.

12. septembra je predsednik predstavniškega doma Kevin McCarthy napovedal pozive k odprtju formalne preiskave o odstavitvi predsednika Bidna, sklicujoč se na navedbe, da je neposredno profitiral od poslov svojega sina v tujini.

13. septembra sta se v Rusiji srečala ruski predsednik Vladimir Putin in severnokorejski voditelj Kim Jong Un.

14. septembra je posebni tožilec David Weiss obtožil Hunterja Bidna v zvezi s pištolo, ki jo je kupil leta 2018, kar je prvič v zgodovini ZDA, da je Ministrstvo za pravosodje obtožilo otroka aktualnega predsednika. Tri obtožbe vključujejo dajanje lažnih izjav o uporabi drog na zveznem obrazcu za strelno orožje in posedovanje strelnega orožja.

16. in 17. septembra sta na Malti vodila pogovore svetovalec predsednika Josepha Bidna Jake Sullivan in kitajski zunanji minister Wang Yi.

19. septembra je število množičnih streljanj v Združenih državah Amerike doseglo nov rekordni nivo.

19. septembra je Azerbajdžan sporočil, da je sprožil „protiteroristično operacijo“ v odcepljeni Gorskem Karabahu. Kasneje se je izkazalo, da je šlo za zlom separatističnih armenskih sil.

22. septembra je bil demokratski senator iz New Jerseyja Bob Menendez obtožen kaznivih dejanj v zvezi s korupcijo drugič v desetih letih. Menendez in njegova žena Nadine Arslanian Menendez sta obtožena, da sta prejela „na stotine tisoč dolarjev podkupnin“ v zameno za senatorjev vpliv.

28. september je Dianne Feinstein, senatorka z najdaljšim stažem v zgodovini, umrla v 90. letu starosti.

Oktober:

3. oktobra je bil Kevin McCarthy razrešen s položaja predsednika predstavniškega doma po glasovanju 216-210.

7. oktobra je Hamas napadel jug Izraela in ubil približno 1.200 vojakov in civilistov.

8. oktobra je Izrael uradno sprožil operacijo proti Hamasu v Gazi. Operacija traja še danes in je doslej terjala več kot dvajset tisoč življenj, predvsem palestinskih civilistov, otrok in žensk.

25. oktobra je bil po treh tednih brez predsednika predstavniškega doma za novega vodjo izvoljen republikanec Mike Johnson iz Louisiane.

November:

1. novembra je Bolivija prekinila diplomatske odnose z Izraelom zaradi vojne v Gazi. Po njej so podobne poteze potegnile nekatere države.

6. novembra sta Rim in Tirana napovedala sporazum o namestitvi migrantov, ki so jih prestregli v Sredozemlju, v Albaniji, medtem ko čakajo na končno odločitev o njihovem statusu azila.

8. novembra je Vatikan objavil nove smernice za krst transspolnih oseb in dojenčkov iz istospolnih parov.

15. novembra je v San Franciscu potekal vrh Josepha Bidna in Xi Jinpinga brez pomembnejših dogovorov.

17. novembra je pet držav zahtevalo od Mednarodnega kazenskega sodišča, da izvede preiskavo o razmerah v Gazi.

19. novembra je umrla nekdanja prva dama Rosalynn Carter v 90. letu starosti. Carter je bila prva prva dama, ki je imela uradno pisarno v Beli hiši, s čimer je bila ustanovljena pisarna prve dame.

19. novembra je bil v Argentini za predsednika izvoljen Javier Milei.

24. novembra je bila izpuščena prva skupina talcev, potem ko sta Izrael in Hamas pristala na začasno premirje. V naslednjih dneh je bilo izpuščenih še več deset talcev. 1. decembra se je sedemdnevno premirje končalo. Izrael in Hamas trdita, da je nasprotna stran kršila sporazum.

29. novembra je umrl ameriški politik Henry Kissinger, ki je bil prva in edina oseba, ki je hkrati opravljala funkcijo svetovalca za nacionalno varnost in državnega sekretarja.

30. novembra je priljubljena AI programska oprema ChatGPT praznovala eno leto obstoja. Programska oprema je bila posodobljena za uporabo podatkov do aprila 2023. Prej je uporabljala podatke, ki so bili aktualni do septembra 2021.

December

1. decembra je bilo objavljeno, da je v Braziliji umetna inteligenca napisala zakon, ki so ga zakonodajalci v Porto Alegreju predhodno izglasovali.

3. decembra je v Venezueli potekal referendum o Essquibu, ozemlju, ki pripada sosednji Gvajani, česar uradni Caracas ne priznava.

6. decembra je Italija napovedala, da se umika iz kitajske pobude „Pas in pot“.

9. decembra je ruski predsednik Vladimir Putin napovedal, da bo kandidiral na predsedniških volitvah spomladi prihodnje leto.

9. decembra so jemenski Huti napovedali, da bodo blokirali prehod skozi Rdeče morje za vse ladje, ki gredo proti Izraelu, v znak podpore palestinskemu narodu.

12. decembra je novi poljski premier Donald Tusk objavil program svoje proevropske vlade.

22. decembra so francoske čete zapustile Niger.

22. decembra je Japonska objavila, da bo naslednje leto imela rekordni vojaški proračun.

25. decembra je Izrael v Siriji ubil iranskega generala Razija Mousavija.

25. decembra je Rusija izročila taktično jedrsko orožje Belorusiji.

29. decembra je argentinski predsednik Javier Milei obvestil BRICS, da njegova država ne želi članstva v tej organizaciji.

29. decembra je Kitajska imenovala novega obrambnega ministra Dong Juna.