Kaj se dogaja v žagah v Brčkem in Pelagićevu: Kitajci množično izvažajo les iz BiH

(Patria) - Najmanj tri žage na območju Brčkega in Pelagićeva so najeli kitajski državljani in v njih režejo les ter ga pakirajo v kontejnerje za nadaljnji izvoz, torej pošiljanje v matično državo.

Ob obisku tega območja se je ekipa portala CAPITAL prepričala, da se les v velikih količinah obdeluje v teh žagah in izvaža iz BiH, vendar vsaka od njih vodi svojo politiko in ima drugačen način poslovanja.

V prvi žagi, na zahodnem vhodu v Brčko iz smeri Lončarja v kraju Plazulje, v žagi “Elan”, smo zatekli dva kitajska državljana in enega lokalnega delavca. Od domačinov smo izvedeli, da so žago najeli pred skoraj letom dni in da tja pripeljejo hlodovino ter režejo deske. Končni polizdelki se po navedbah delavcev izvažajo najprej v Srbijo, nato pa “naprej”.

Niso bili pretirano zgovorni, in kar so povedali, se ni nikakor ujemalo s tem, kar smo videli. Zgodbo so posebej skrenili vstran, ko smo jim povedali, da smo novinarji in da delamo na raziskavi dela žag na tem območju, ter kam se izvaža les, ki ga režejo.

Eni govorijo, drugi delajo

Eden od dveh kitajskih državljanov, ki smo ju zatekli, je bil najverjetneje ali delodajalec ali njegov predstavnik, ki je najel žago in vodi posel, znal je nekaj srbsko in je vztrajno trdil, da prevajalec.

Drugi, ki je rekel, da je prišel iz Kitajske delat, je znal angleško bolje od prvega, vendar ne srbsko.

Na vratih pisarne pred žago so nameščeni okraski s kitajskimi simboli ob novoletnih praznikih, ki jih praznujejo februarja. Delavci so vztrajno trdili, da je podjetje, za katero delajo, iz Srbije, da ima sedež v Inđiji, vendar niso hoteli povedati, kdo je lastnik in kako se podjetje imenuje.

“Naš menedžer ni tukaj, je v Srbiji, tam imamo sedež podjetja. Kmalu bo poslovno potoval v Ameriko, ne vem, kdaj se vrača. Mislim, da lahko najdete veliko večje kitajske žage in vidite, kako delajo. Obstajata še dve žagi, ki delata, in tam Kitajci delajo zase. V Pelagićevu in Orašju. Mi smo tukaj samo delavci”, je rekel Kimi.

V žagi v Čović Polju, na poti od Lončarja proti Orašju, nam je njen lastnik Cvijetin Popović povedal, da dela za Kitajce, ki mu pripeljejo hlodovino, iz katere reže deske. Vsakič, ko napolni kontejner, kitajski delodajalci pošljejo tovornjake in odpeljejo deske.

“Jaz sem lastnik žage in storitveno režemo deske za kitajsko stranko. Trenutno režemo hlodovino jesenovca, delamo deske in nekaj elementov za parket. To izvozijo na Kitajsko tako, da se rezane deske zapakirajo v kontejnerje, s tovornjaki jih vozijo v Reko na Hrvaškem in potem grejo z ladjami naprej na Kitajsko. Deske kupujejo od zasebnih lastnikov iz okolice, iz našega območja, pa tudi iz Dervente, Srpca, Prijedora, Brčkega. Ni omejene količine, naredimo, kolikor naredimo, in pakiramo ter pošiljamo vsakič, ko narežemo 25 kubičnih metrov. Ne vem točno, koliko smo do zdaj narezali zanje. Sodelujemo od maja lani. Režemo deske in nekaj elementov za parket, na primer. Ne obdelujemo več hlodovine, odkar velja prepoved”, pravi Popović.

Pravi, da je bilo veliko podtikanja napačnega blaga kitajskim kupcem, še posebej, ko gre za hlodovino, ki so jo Kitajci prej izvažali neobdelano iz BiH neposredno.

“Tega je bilo veliko. Zato so se odločili, da režejo pri nas in da se jim to bolj izplača, kot da vozijo lažno blago na Kitajsko”, pravi Popović.

Kupujejo od vseh in vozijo na Kitajsko

Domačini okoli Brčkega in Pelagićeva, s katerimi smo se pogovarjali, pravijo, da so Kitajci znani kot dobri plačniki, še posebej, če jim ponudijo večjo količino sveže narezane hlodovine.

“Plačajo prevoz iz gozda do žage in pomembno jim je, da vedno kupijo dovolj hlodovine za poln tovornjak. Kolikor vem, na žagi valjasto hlodovino porežejo, da odstranijo lubje, in kot polizdelek jo plasirajo v kontejnerjih na Kitajsko”, nam je povedal eden od domačinov, videli pa smo tudi zaboje, polne lubja drevesa v žagah.

V tretji žagi na vhodu v Pelagićevo, v obratih nekdanjega podjetja “Yursik”, smo imeli največ sreče, saj sploh niso skrivali, da gre za kitajsko podjetje, ki odkupuje les od vseh zainteresiranih prodajalcev, dobro plačuje, reže in nato vozi na Kitajsko. Komaj smo se sporazumeli, saj so znali le nekaj besed srbsko, angleško pa sploh niso znali. Niso nam dovolili, da gremo dlje v žago od vhoda in da stojimo na glavnem dvorišču.

“Delamo z vsemi, kupujemo iz vse Bosne in vozimo na Kitajsko. Šefa tukaj ni, je na Kitajskem. Mi danes ne delamo, druge dni delamo. Zdaj ne morete iti naprej niti snemati, ker ni šefa”, nam je rekel eden od dveh delavcev, ki sva jih tam zatekla.

Vlada Brčkega prazna, gozdarski inšpektor oddaljen z dela

Izjave o kitajskih žagah na območju Brčkega smo poskusili dobiti tudi na Vladi Distrikta. Vendar nismo našli nikogar, ki bi nam dal izjavo, in izvedeli smo, da zaposleni v tamkajšnjih institucijah niso veliko ali pogosto v službi in da jih je zelo težko najti na delovnem mestu. Prav tako nam na več zaporednih klicev ni uspelo dobiti izjave v inšpekciji Brčkega.

Ljiljana Zenunović, vodja pododdelka za gozdarstvo in vodno gospodarstvo Vlade Brčko distrikta BiH, s katero smo se že prej slišali in pogovarjali, da bi se dogovorili za izjavo, se tisti dan ni javljala na telefon niti ni odgovorila na sporočilo, ki smo ji ga poslali, da bi jo opomnili.

Nekaj dni prej, ko smo dogovarjali obisk in izjavo, smo od nje izvedeli, da Brčko nima gozdnega gospodarstva, ker je Gozdarstvo Brčko v likvidaciji od leta 2006, in da je gozdarski inšpektor oddaljen z dela. Ni hotela razkriti, zakaj in do kdaj, vendar smo s spletnim iskanjem videli, da je bil gozdarski inšpektor Duško Đurić aretiran pred štirimi leti, ker je “zahteval in prejemal denar, da ne bi ustavil sečnje in transporta lesnih sortimentov ter ne bi sprejel drugih ukrepov, za katere je bil pooblaščen kot pristojni inšpektor v Distriktu”.

Kot je takrat objavilo Tožilstvo Brčkega, se Đuriću očita, da je od oseb, ki so brez potrebnih dovoljenj in postopkov sekali drevesa, zahteval in vzel 700 evrov, nato pa še 500 mark. Aretiran je bil v okviru akcije “Drvar” in kmalu je bila vložena obtožnica za kaznivo dejanje sprejemanja darila in drugih oblik koristi.

Zenunovićeva nam je pojasnila, da se kitajski najemniki nanje sploh ne obračajo za dovoljenja.

“Oni se k nam sploh ne obračajo, da bi nam dali kakšno dovoljenje. Nimamo industrijskih seč, samo obdelujemo zasebne gozdove in oskrbujemo prebivalstvo z drvmi. Oddelek izdaja dovoljenja za sečnjo v zasebnih gozdovih. Gozdove distrikta upravljamo mi, zasebne gozdove pa lastniki. Državnih gozdov je okoli 3.000 hektarjev in izvajamo samo sanitarne sečnje za oskrbo fizičnih oseb”, je rekla v telefonskem pogovoru.