KAJ DELA VLADA? BiH se ne želi zavezati, da bo izvršila vse sodbe Ustavnega sodišča BiH, veto v Svetu za državno pomoč ostaja

(Patria) - Vse odločitve Ustavnega sodišča BiH ne bodo izvršene. Ustavno sodišče BiH se ne bo reformiralo v skladu z Ustavo BiH. Veto v Svetu za državno pomoč in Konkurenčnem svetu ostaja, piše Istraga.ba.

To je, na kratko, bistvo dokumenta z imenom Reformna agenda, ki ga je domnevno uskladila državna koalicija. Ta dokument je ključen za uresničevanje pravic Bosne in Hercegovine iz Načrta rasti za Zahodni Balkan Evropske unije. Čeprav so mediji objavili, da je besedilo usklajeno, je več uradnikov blizu Naše stranke in HDZ trdilo, da Reformni program pravzaprav ni usklajen. Toda ne glede na to, ali je usklajen ali ne, je Istraga iz virov blizu EU uspela pridobiti ta dokument, iz katerega je jasno, da je vladajoča koalicija ponovno naredila več popuščanj Miloradu Dodiku. Evo kako.

Politika konkurence

“Korak 4.3.1.6: Zakonodaja BiH o državni pomoči se enakomerno uporablja po vsej državi in zagotavlja se preglednost ukrepov državne pomoči. To zahteva zagotavljanje preglednosti državne pomoči prek celovitega seznama državne pomoči, sprejetje časovno omejenega akcijskega načrta za uskladitev shem državne pomoči in zakonodajnih sprememb s pravnim redom EU, da se zagotovi, da so organi za dodeljevanje državne pomoči obveščeni o ukrepih državne pomoči, preden so odobreni (december 2026).

Aktivnosti:

Aktivnost 4.3.1.6.3 Časovni akcijski načrt za uskladitev shem državne pomoči s pravnim redom EU, na podlagi končnega seznama, vnaprej usklajen z Evropsko komisijo (junij 2026)

Aktivnost 4.3.1.6.4 Uvedba zakonskih sprememb, ki zagotavljajo, da se ukrepi državne pomoči učinkovito prijavijo s strani organov za dodeljevanje, preden so odobreni na celotnem ozemlju države (december 2026).

Treba vključiti v pripoved: “Bosna in Hercegovina se zavezuje k postopnemu usklajevanju s pravnim redom EU”; in treba se sklicevati na tekoče delo na dokončanju seznama državne pomoči, ki se financira v okviru programa IPA 2021”

Kaj to pomeni v praksi?

Spomnimo na predlog EK, ki je bil prejet v Komentarjih Evropske komisije na dostavljeni osnutek Reformne agende. Ta reforma je v tem dokumentu glasila:

„2) Reforma politike konkurence – vključno s Svetom za državno pomoč in Svetom za konkurenco (pomanjkanje dogovora/odloženo vprašanje): Bosna in Hercegovina mora vključiti pomembne reforme za obravnavo učinkovitosti in neodvisnega izvajanja konkurence, zlasti pravil o državni pomoči, da bi izboljšala integracijo trga v več sektorjih. To bi se moralo odražati v naslednjem koraku (na podlagi Ključne prioritete 4.g: „Zagotoviti, da so vsi upravni organi, ki jim je zaupano izvajanje pravnega reda, zasnovani samo na profesionalizmu in odpraviti pravico veta pri odločanju, v skladu s pravnim redom.”):

korak 4.3.1.6: „Zakonodaja Bosne in Hercegovine o politiki konkurence, vključno z državno pomočjo, je usklajena in izvajana na vseh ravneh oblasti v skladu z zahtevami pravnega reda EU in vsi upravni organi, ki jim je zaupano njeno izvajanje, vključno s Svetom za konkurenco Bosne in Hercegovine in Svetom za državno pomoč Bosne in Hercegovine, zasnovani samo na profesionalnosti pri odločanju v skladu s pravnim redom EU, opravljajo svoje dolžnosti in izvajajo svoja pooblastila na nepristranski in pregleden način, delujejo popolnoma neodvisno od političnega in drugega zunanjega vpliva ter v interesu učinkovite in enotne uporabe zakonov.”“

Iz tega je torej razvidno, da novi predlog te formulacije ne zajema ključne postavke, to je odprava pravice veta v Svetu za državno pomoč in Svetu za konkurenco, zato takšna formulacija ne odraža dejanskega namena in integritete reforme.

Ustavno sodišče

“Novo možno alternativno besedilo (19/11) – dobesedna formulacija ključne prioritete 4(d)

Korak 4.1.1.3: Reforma Ustavnega sodišča, vključno z reševanjem vprašanja mednarodnih sodnikov, in zagotovitev izvršitve njegovih odločitev.

Aktivnosti:

4.1.1.3.1. Prosta mesta sodnikov Ustavnega sodišča se zapolnijo do junija 2025; dodatna prosta mesta se zapolnijo pred iztekom

4.1.1.3.2 Pristojni organi naj sprejmejo načrt poti s ciljem izboljšanja profesionalizma, nepristranskosti in neodvisnosti sodnikov Ustavnega sodišča BiH ter reševanja vprašanja mednarodnih sodnikov (december 2025).

4.1.1.3.3 Sprejeti in izvesti akcijski načrt za zagotavljanje trajnostnega spoštovanja odločitev Ustavnega sodišča BiH po vsej državi s postopnim zmanjšanjem števila neizvršenih odločitev za najmanj 70% do decembra 2027, vključno z odpravo katerega koli zakona, ki je v nasprotju”, je navedeno v (ne)usklajenem dokumentu.

Kaj to pomeni v praksi?

Ponovno spomnimo na predlog Evropske komisije, ki je bil prejet v Komentarjih EK na dostavljeni osnutek Reformne agende. Ta reforma je v tem dokumentu glasila:

„1) Reforma Ustavnega sodišča (pomanjkanje dogovora/odloženo vprašanje):

Prednostna možnost: korak 4.1.1.3: „Reforma Ustavnega sodišča, vključno z reševanjem vprašanja mednarodnih sodnikov, zagotavljanjem imenovanja vseh sodnikov in zagotavljanjem spoštovanja in izvršitve njegovih odločitev po vsej državi“ (besedilo Ključne prioritete 14 d).
Alternativna možnost – dva ločena koraka:
Nov korak 4.1.1.3: „Hitro zagotoviti polno funkcionalnost Ustavnega sodišča z zapolnitvijo dveh prostih mest v entiteti Republika Srbska in odpravo zakona Republike Srbske o neuporabnosti odločitev Ustavnega sodišča Bosne in Hercegovine.”
Nov korak 4.1.1.4: „Reformirati pravni okvir Ustavnega sodišča, vključno z izboljšanjem meril za primernost in postopka imenovanja ter reševanjem vprašanja mednarodnih sodnikov in stalno zagotavljati dolgoročno funkcionalnost Ustavnega sodišča z zagotavljanjem imenovanja vseh sodnikov ter izvršitev njegovih odločitev po vsej Bosni in Hercegovini z znatnim povečanjem stopnje izvršitve.”“
Iz tega je razvidno, da novi predlog te formulacije ne zajema ključne postavke, to je izvršitev VSEH odločitev Ustavnega sodišča na celotnem ozemlju BiH, niti ne vključuje formulacije, ki bi pomenila reformo Ustavnega sodišča BiH „v skladu z ustavo“.

Usklajevanje vizumske politike

“Reforma 4.5.1 Usklajevanje vizumske politike s seznamom držav EU, za katere je potreben vizum, zlasti glede držav, ki predstavljajo tveganje nezakonite migracije ali varnosti za EU. Treba dodati nov korak: prekinitev sporazumov o brezvizumskem režimu z državami, za katere je potreben vizum za EU – vsaj en letno (merjeno ob koncu vsakega leta -december- med trajanjem Sklada/Reformne agende, 2024-2027). Treba dodati nove aktivnosti v okviru koraka: „Prekiniti en sporazum o brezvizumskem režimu z državo, za katero je potreben vizum za EU (december 2025, december 2026, december 2027). Zavezanost varnostnim ukrepom, ki se bo odrazila v pripovedi na naslednji način: “Bosna in Hercegovina se zavezuje, da bo uvedla dodatne varnostne ukrepe za boljše preverjanje prihodov brez vizuma (junij 2027).”, je navedeno v dokumentu.

Dejanski pomen predlaganega besedila:

Spet spomnimo na predlog Evropske komisije, ki je bil prejet v Komentarjih Evropske komisije na dostavljeni osnutek Reformne agende. Ta reforma je v tem dokumentu glasila:

“3) Usklajevanje vizumov (novo): komponenta usklajevanja vizumske politike: Reforma 4.5.1 Usklajevanje vizumske politike s seznamom držav EU, za katere je potreben vizum, zlasti glede držav, ki predstavljajo tveganje nezakonite migracije ali varnosti za EU.

Treba dodati naslednji nov korak:

odprava sporazumov o brezvizumskem režimu z državami, za katere je potreben vizum za EU – vsaj en letno (merjeno ob koncu vsakega leta -december- med trajanjem Instrumenta/reformne agende, 2024-2027).
Poleg tega bi se morala zavezanost varnostnim ukrepom odraziti v pripovedi na naslednji način: “Bosna in Hercegovina se zavezuje, da bo uvedla dodatne varnostne ukrepe za boljše preverjanje prihodov brez vizumov (junij 2027)”.”

Ta določba je torej v skladu z zahtevami EU. Toda ali bo to izvedeno v praksi, glede na to, da je težko pričakovati, da bodo uradniki Republike Srbske glasovali za uvedbo vizumov za državljane Rusije, tisti v Sarajevu pa za uvedbo vizumov za Turčijo.