Kaj povezuje Dobrovoljsko in Sanski Most - Kajganić, in zakaj mora oditi, a tudi odgovarjati!

Napisala: Amina Čorbo-Zećo

Po tem, ko je bilo danes objavljeno, da je glavni tožilec tožilstva BiH Milanko Kajganić ustavil pošiljanje obtožnice za vojne zločine v Sanskem Mostu in na Manjači sodišču Bosne in Hercegovine, se bolj kot kdaj koli odpira legitimno vprašanje, zakaj je isti ta Kajganić vztrajal, podpisal in potiskal obtožnico v primeru “Dobrovoljsko” proti Ejupu Ganiću in drugim, pa tudi vrsto obtožnic proti pripadnikom Armije RBiH.

Informacija, ki jo je danes objavil Detektor, ki temelji na dopisu državnega tožilca Izeta Odobašića, poslanega Visokemu sodnemu in tožilstvu, razkriva, da je Kajganić prepovedal pošiljanje že vložene obtožnice v sodno potrditev in to v zadevi, ki se nanaša na hude zločine proti človeštvu, množična nezakonita zapiranja, mučenja in smrt najmanj 40 zapornikov ter prisilne deportacije več kot 1.600 civilistov nesrpske narodnosti.

Gre za zadevo, v kateri so osumljeni visoki funkcionarji policijskih in varnostnih struktur iz Sanskega Mosta in Banje Luke, ki je po dostopnih informacijah celo statistično “izginila” iz letnega poročila tožilstva BiH, čeprav je bila obtožnica vložena.

Tožilstvo BiH zanika oviranje. Vendar dejstva ostajajo, obtožnica za množične zločine nad civilisti ni šla na sodišče BiH, medtem ko je v drugem primeru, tistem “Dobrovoljsko”, tožilstvo ekspresno, pod vodstvom Milanka Kajganića, pokazalo nenavadno vnemo, hitrost in vztrajnost.

Prav na ta dvojni standard že leta opozarjajo obtoženi v zadevi “Dobrovoljsko”, med njimi tudi nekdanji visoki funkcionarji MUP-a RBiH, ki so v obsežnem dopisu, poslanem domačim in tujim institucijam, že prej označili ta postopek kot pravosodni združeni zločinski podvig, usmerjen k zgodovinskemu revizionizmu in izenačevanju žrtve in agresorja.

Primer “Dobrovoljsko” predstavlja politično montiran proces, zasnovan izven Bosne in Hercegovine, realiziran skozi tožilstvo BiH, z namenom, da se presojena dejstva o agresiji na BiH relativizirajo in zamenjajo z narativom o “državljanski vojni”.

Danes, ko izvemo, da je Kajganić ustavil vložitev obtožnice proti pripadnikom VRS, kaže na to, da imajo obtoženi v primeru 'Dobrovoljsko' že dolgo prav, ter da sam vrh tožilstva izključno dela na revizionizmu.

To še posebej dokazuje dejstvo, da je bila obtožnica iz leta 2022, ki sta jo podpisala Milanko Kajganić in tožilec Mladen Vukojičić, vložena po tem, ko je haaško tožilstvo pred tem ustavilo preiskavo zaradi pomanjkanja dokazov, ter po tem, ko sta britansko in avstrijsko sodišče zavrnila izročitev Ejupa Ganića in Jovana Divjaka Srbiji.

V tem kontekstu, današnja informacija o ustavitvi obtožnice za Sanski Most in Manjačo meče dodatno, resno luč na način, kako tožilstvo BiH, pod aktualnim vodstvom, izbira, katere zadeve bo “potiskalo”, katere pa sklanjalo v predale.

Zakaj so bili zločini s stotinami mrtvih in tisoči žrtev lahko blokirani z administrativno odločitvijo glavnega tožilca, medtem ko se je hkrati vztrajalo pri procesu, ki je bil že enkrat pravnomočno ocenjen kot neutemeljen?

Zakaj se ne procesuirajo napadi na Sarajevo 2. maja 1992, ampak se dovoljuje revizionistično izvajanje dokazov prav o tem datumu v zadevi, ki se formalno nanaša na 3. maj? In končno, po katerih kriterijih Milanko Kajganić ocenjuje, kaj je “v interesu pravice”, kaj pa ne?

Primer Sanski Most, Manjača in primer “Dobrovoljsko” se danes ne moreta več obravnavati ločeno. Skupaj tvorita ogledalo pravosodja Bosne in Hercegovine, ogledalo, v katerem se vse jasneje vidi selektivna pravica, institucionalna tišina in nevarna pripravljenost, da se zgodovinska dejstva podredijo političnim ciljem. V tem se skriva agenda tistih, ki so zločine pomagali in omogočili zaradi svojih velikodržavnih projektov.

Prav zato, vprašanje odgovornosti glavnega državnega tožilca ni več le strokovno ali disciplinsko vprašanje. Postaja vprašanje obrambe pravnega reda in resnice o agresiji na Bosno in Hercegovino.

Kajganić ni prvi tožilec, ki mu grozi odhod s čela tožilstva BiH pred potekom mandata. Odšli so vsi pred njim, nekateri zaradi obtožnic, nekateri so podali odstopne izjave, vendar so to že nianse.

Če želimo ozdravitev tožilstvu in pravosodju BiH, Kajganić ne bi smel kar tako oditi, ne da bi se preizkusili zamiki pri delu tožilstva pod njegovim vodstvom, da se zahteva odgovornost in ugotovi morebitna kršitev pravic obtoženih z metodami Kajganićevih naročnikov, ne pa z močjo prava.

Ni majhno število tistih, ki so bili mučeni na sodišču BiH prav z obtožnicami, ki jih je vložilo tožilstvo s Kajganićem na čelu, in ki so po mukotrpnih procesih oproščeni, ker obtožnice niso bile plod dokazov in pravnih elementov, temveč projekt politične agende.