Kaj piše v Resoluciji o Srebrenici, ki naj bi se konec aprila znašla pred Generalno skupščino ZN

(Patria) - Brez pridržkov se obsoja vsako zanikanje genocida v Srebrenici in brez pridržkov se obsojajo dejanja, ki poveličujejo obsojene za vojne zločine, zločine proti človečnosti in genocid, vključno s tistimi, odgovornimi za genocid v Srebrenici.

To je navedeno v Resoluciji o Srebrenici, v katero je Radio Svobodna Evropa vpogledal, potem ko je bila dostavljena Ministrstvu za zunanje zadeve Srbije. Ni znano, kdo je predlog poslal ministrstvu.

Mimogrede, informacijo, da bo Generalna skupščina Združenih narodov na zasedanju konec aprila razpravljala o Resoluciji o Srebrenici, je pred dvema dnevoma komentiral visoki predstavnik v BiH Christian Schmidt.

Dan pred srečanjem s predsednikom Srbije Aleksandrom Vučićem je za N1 dejal, da "ne gre za gledanje nazaj", temveč za to, da se kaj podobnega ne bi nikoli več ponovilo v prihodnosti. Ocenil je, da je "dovolj časa za pogovor o tem".

Prej, 29. marca, je tudi sam Vučić izjavil, da Srbija dobiva informacije iz Generalne skupščine ZN, da bo ta resolucija na dnevnem redu 27. aprila kot predlog Nemčije in Ruande.

Takrat je ocenil, da bi se po sprejetju takšne resolucije pojavila pobuda za ukinitev Republike srbske, nato pa tudi zahteve za vojno odškodnino od Srbije. Dodal je, da je preprečitev sprejetja te resolucije ena od nalog, ki si jih je zadal pred vlado in samim seboj.

Zlatko Lagumdžija, vodja Misije Bosne in Hercegovine pri ZN, za RSE ni odgovoril na vprašanje o tem dokumentu.

Iz združenj, ki združujejo žrtve genocida, so za RSE povedali, da bodo o značaju in izidu resolucije govorili, ko bo na dnevnem redu Generalne skupščine ZN.

Kaj še piše v predlogu Resolucije?

V okviru predloga je dodano, da bi bila Resolucija sprejeta pred 30. obletnico genocida v Srebrenici, ki se obeležuje leta 2025.

Poleg tega predlog poziva države članice Združenih narodov, naj ohranijo ugotovljena dejstva, tudi prek svojih izobraževalnih sistemov, z razvojem ustreznih programov, da bi preprečili revizionizem in pojav genocida v prihodnosti.

Eden od predlogov je tudi, da se 11. julij razglasi za Mednarodni dan spomina na genocid v Srebrenici in da se obeležuje vsako leto.

Zločin v Srebrenici je Meddržavno sodišče v Haagu označilo za genocid.

Nanaša se na umor več kot 8.000 Bošnjakov, kot je bilo ugotovljeno s sodbami mednarodnih sodišč, julija 1995, ko je Vojska RS zavzela Srebrenico.

V resoluciji je poudarjen pomen dokončanja procesa iskanja in identifikacije preostalih žrtev genocida v Srebrenici ter omogočanje njihovega dostojnega pokopa. Poziva se tudi k nadaljevanju sojenja storilcem genocida v Srebrenici.

Poleg tega se vse države poziva, naj v celoti spoštujejo svoje obveznosti po Konvenciji o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida, kjer je to primerno, in mednarodnega običajnega prava o preprečevanju in kaznovanju genocida, ob ustreznem spoštovanju relevantnih odločitev Meddržavnega sodišča.

Od generalnega sekretarja ZN se, kot je navedeno v predlogih, zahteva, naj vzpostavi informacijski program z naslovom "Genocid v Srebrenici in Združeni narodi", začenši s pripravami na obeležitev 30. obletnice genocida, ter naj opozori na to resolucijo vse države članice, organizacije ZN in organizacije civilne družbe, da bi se ji ustrezno spoštovalo.

Kdo je bil obsojen za genocid?

Za genocid in zločine v Srebrenici je bilo doslej obsojenih več kot 50 oseb na več kot 700 let zapora.

Radovan Karadžić, prvi predsednik bh. entitete Republika srbska, je bil pravnomočno obsojen v Haagu na dosmrtno kazen zaradi genocida v Srebrenici, pa tudi zaradi zločinov proti človečnosti in kršitev zakonov in običajev vojskovanja v drugih delih BiH.

Zaradi genocida je bil na dosmrtno kazen na istem sodišču obsojen tudi glavni poveljnik VRS Ratko Mladić.

Poleg njih so bili obsojeni tudi Ljubiša Beara, nekdanji načelnik za varnost Glavnega štaba VRS, Zdravko Tolimir, nekdanji pomočnik poveljnika za obveščevalno-varnostne zadeve Glavnega štaba VRS, in Vujadin Popović, načelnik varnosti Drinskega korpusa VRS.

Uradni Beograd se že leta upira sprejetju resolucij ali deklaracij, ki bi zločin v Srebrenici poimenovale genocid. Uradniki Srbije govorijo, da se je v Srebrenici zgodil strašen zločin, ne priznavajo pa, da gre za genocid.

Pred devetimi leti je Rusija v Varnostnem svetu ZN blokirala sprejetje resolucije, ki obsoja genocid v Srebrenici, ki jo je predlagala Velika Britanija in podprle ZDA ter države EU. Srbija je tudi takrat lobirala proti sprejetju te resolucije.

Skupščina Srbije je marca 2010, v času prejšnje oblasti, sprejela Deklaracijo o obsodbi zločina v Srebrenici. V tem dokumentu se obsoja zločin, storjen na način, kot ga je ugotovila sodba Meddržavnega sodišča, medtem ko se sam izraz genocid v Deklaraciji ne omenja.