Kaj je Nikola Poplašen počel leta 1992 v Vogošći

Na sojenju v Haškem sodišču Radovanu Karadžiću je novembra 2013. leta pričal obrambe Nikola Poplašen izjavil, da med vojno v BiH obtoženi ni bil zagovornik izgona Bošnjakov in Hrvatov s srbskih ozemelj, poroča novinarska agencija Patria.

Poplašen, ki je bil leta 1992 pooblaščenec oblasti Republike Srbske v sarajevskem naselju Vogošća, po vojni pa je bil izvoljen za predsednika Republike Srbske, je dejal, da nikoli ni slišal, da bi Karadžić vztrajal pri etničnem pregonu.

Na vprašanje Karadžića, kakšen je bil njegov odnos do zločinov nad Bošnjaki in Hrvati, je Poplašen dejal, da je Karadžić “zahteval, da se izvajajo zakonske procedure in da se storilci kaznujejo”. Dodal je, da sodstvo Republike Srbske ni imelo dovolj kapacitet za to, čeprav je bilo “veliko takih sojenj”.

Poplašen je potrdil, da je bilo v Vogošći leta 1992 “središč za pridržanje” nesrbskih prebivalcev, vendar je poudaril, da je, takoj ko je zanje izvedel, zahteval od Ministrstva za pravosodje Republike Srbske, da ti pridržanja “vključijo v sistem”.

-Incidenti so se dogajali, vendar niso bili sistematična politika, niti jih vodstvo Republike Srbske ni odobravalo, je dejal Poplašen.

Karadžića, vojnega predsednika Republike Srbske in vrhovnega poveljnika njenih oboroženih sil, obtožnica bremeni pregona nesrbskega prebivalstva po vsej BiH, ki je v sedmih občinah doseglo razsežnosti genocida. Obtožen je tudi za genocid v Srebrenici, teror nad civilisti v Sarajevu in zajemanje pripadnikov UNPROFOR-a za talce.

V navzkrižnem zaslišanju je tožilka Caroline Edgerton pričalcu predočila, da so bili Bošnjaki in Hrvati iz pripora v Vogošći odpeljani na prisilno delo na fronto, kjer so bili uporabljeni tudi “kot živi ščit”, pri čemer so nekateri bili ubiti in ranjeni.

-Ali se strinjate, da bi to bil zločin?, je vprašala tožilka.

-Po vsem svetu je tako, vključno z Libijo, Afganistanom, je odvrnil Poplašen.

-Ali se strinjate? je ponovila Edgerton. “Da”, je odgovoril priča.

Poplašen je sicer predlagal, da je bilo odvajanje civilistov na bojno črto del “zakonite mobilizacije, ne glede na narodnost”. “Bili so večinsko Bošnjaki, vendar so tudi Srbi imeli vojaško obveznost”, je dodal Poplašen.

Na opomin tožilke Edgerton, da je v izjavi leta 2006 potrdil, da je bilo nezakonito zapiranje nesrbskih civilistov v Vogošći “zločin”, je Poplašen dejal, da se je to nanašalo na objekte, ki jih ni videl.

-Jaz sem zahteval od Ministrstva za pravosodje, da se to integrira v pravni sistem, sicer bi bilo resnično kriminalno, je pojasnil Poplašen.

Pričalovi izjavi, da vrh SDS-a in njen vodja Karadžić nista imela oblasti nad občinskimi kriznimi štabi in Teritorialno obrambo (TO), je zastopnica obtožbe postavila nasproti Karadžićev govor v skupščini, v katerem je leta 1995 dejal, da je “SDS formirala vojsko... TO in srbske brigade”.

Poplašen je to razlagal kot “obveznost civilnih oblasti, da v krizi mobilizirajo TO”, ki je bila navedena “v Ustavi BiH”.

Na pričalovo trditev, da v Vogošći in drugod ni bilo etničnega čiščenja, temveč le prostovoljni odhod ljudi, ki ga je povzročil “kaos”, je zastopnica obtožbe predložila dokaze o izgonu Bošnjakov in Hrvatov v Bijeljini in Banja Luki leta 1994, ko, kot je dejala, “ni bilo kaosa”.

-Sarajevo je tako zapustilo 100.000 Srbov, je odvrnil Poplašen.