Kaj je "neoporečna plovba", ki jo Hrvaška ponuja ladjam do morja BiH: Vožnja po HR pravilih

Piše A. Aljović

Po zadnjih izjavah državnega premierja Bosne in Hercegovine Denisa Zvizdića se bo BiH kljub vsemu, z pravnimi argumenti in močno, uprla gradnji Pelješkega mostu v Malostonskem zalivu, ki bi s kopnim povezal dve hrvaški ozemlji, Bosni in Hercegovini pa bi omejil dostop do odprtega morja, kar bi bil prvi tak primer na svetu.

Namreč, resolucija ZN o pravu morja v členu 7 in členu 10 vsaki državi, ki ima obalo, zagotavlja tudi pravico izhoda na odprto morje. Z gradnjo Pelješkega mostu bi Hrvaška v najblažjem primeru kršila konvencijo ZN, ki jo je podpisal tudi uradni Zagreb.

Vrelo bosansko-hercegovsko javnost s Hrvaške poskušajo pomiriti s tezo, da bo konstrukcija mostu 'udobna', takšna, da lahko tudi največja ladja pluje pod njo, ter da bo Hrvaška Bosni in Hercegovini dovolila tako imenovano 'pravico neoporečne plovbe' do Neuma. Zdi se, da bosansko-hercegovsko stran, čeprav paradoksalno, najbolj pomirja prav zgodba o 'neoporečni plovbi', ki bi, če pogledamo Pomorski zakonik Hrvaške, Bosni in Hercegovini zelo škodila, glede na pogoje, ki bi jih ladje morale izpolniti med plovbo 'neoporečne plovbe' proti morju BiH. 

Neoporečna plovba, ki jo Hrvaška ponuja Bosni in Hercegovini, je neoporečna, vendar ne za BiH, temveč za Hrvaško. Za BiH je izjemno škodljiva.

Pojem 'neoporečna plovba' je jasno in natančno omenjen v Pomorskem zakoniku Hrvaške, ki je v veljavi. In zajema ves tisti pomorski promet, kateremu so hrvaške vode le tranzitni koridor. Ladje se lahko po neoporečni plovbi gibljejo 'neoporečno', vendar če spoštujejo pogoje, ki jih določi Hrvaška. Celo takrat, kot je navedeno v Pomorskem zakoniku, je Hrvaški prepuščena možnost, da nadzoruje ladje, tudi tiste v neoporečni plovbi, če Hrvaška oceni, da ji ladja lahko povzroči škodo. Kdo je tisti, ki lahko Hrvaški prepove ocenjevati, kakor želi. Vsakdo ima pravico do dvoma. Še posebej v času, ko hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović BiH po svetu predstavlja kot postojanko za teroriste.

Člen 21, odstavek 1 Pomorskega zakonika Hrvaške jasno navaja, da se „pod neoporečno plovbo plovila razume plovba po teritorialnem morju Republike Hrvaške brez vplutja v njeno pristanišče, odprto za mednarodni promet ... pod pogojem, da se ne krši red, mir in varnost Hrvaške“. V odstavku 2 istega člena tega zakonika je navedeno, da mora tuje plovilo neoporečno plovbo opraviti po najkrajši plovni poti, brez postankov. Ladja v neoporečni plovbi se lahko ustavi le v primeru nevarnosti na morju, vendar o tem mora takoj obvestiti hrvaško stran.

Člen 22 tega zakonika pravi tudi, da po neoporečni plovbi, ki jo Hrvaška ponuja BiH v Malostonskem zalivu, ne bi mogle pluti niti vojaške ladje, brez predhodnega dovoljenja hrvaške strani.

Ladje za vajo z orožjem, ladje, na katere pristajajo ali s katerih vzletijo letala, ladje, ki imajo kakršnokoli vojaško opremo..., prav tako ne bi mogle pluti po tej plovbi, kar je prav tako podrobno pojasnjeno v členu 22 Pomorskega zakonika Hrvaške.

Po neoporečni plovbi, ki jo Hrvaška ponuja BiH, ne bi mogle pluti niti ladje, ki opravljajo ribolov ali lov drugih morskih bitij, ali opravljajo preiskave, raziskave ali meritve.

Niz je tudi drugih pogojev, ki jih lahko Hrvaška naloži ladjam na poti proti Neumu skozi ponujeno 'hrvaško neoporečno plovbo'.

Indikativno je, da dober del politikov BiH sprejema pogoje neoporečne plovbe hrvaške vlade, med njimi pa prednjačijo ministri in poslanci iz HDZ-ja BiH in SBB-ja.