Kaj bi angleški lordi morali vedeti o bosansko-hercegovskih politikih: obremenjeni z obtožbami in ruskimi interesi

Napisal: Armin Aljović

Delegacija Odbora za mednarodne zadeve Doma lordov britanskega parlamenta je na obisku v Bosni in Hercegovini. Predsedujoči Domu narodov Parlamentarne skupščine BiH Bariša Čolak je po srečanju dejal, da so britanske lordove najbolj zanimali pogledi politikov na prihodnost BiH s posebnim poudarkom na EU.

„Povedali smo svoje stališče in ni skrivnost, da so seznanjeni z razmerami v BiH. Iskreno sem povedal, da nimamo skupnega stališča o naši skupni prihodnosti. Obstajajo tri politike, vendar se zavedamo, da brez našega notranjega dogovora stvari zelo težko popravimo,“ je dejal Čolak. 

„Danes sem poudaril, da je za nas zelo pomembno, da spremenimo volilni zakon BiH in da naslednje leto pričakamo sproščeno, ne pa da celotno državo privedemo v položaj mesta Mostar,“ je zaključil Čolak. 

Čolakov odgovor je pričakovan in neposreden. Že dolgo je jasno, da imajo politike in politiki v Bosni in Hercegovini različna stališča glede prihodnosti države. Pomembneje je razkriti resnico o razlogih za različne poglede na prihodnost države in kaj želijo vladajoče politične elite doseči z oblikovanjem Bosne in Hercegovine po modelih, ki jih zagovarjajo.

Čolak je po srečanju z lordi potrdil, da HDZ BiH izkorišča vsako priložnost za lobiranje za spremembe volilnega zakona BiH, ne glede na čas in kraj. Spremembe volilnega zakona BiH so strateški in največji cilj HDZ. Za to so angažirali tudi partnerje iz Zagreba, podporo pa iščejo tudi v EU. Za spremembe volilnega zakona BiH je nedavno lobiral tudi predsednik HDZ BiH Dragan Čović na zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov, kar so analitiki ocenili kot katastrofalen potez prvega moža HDZ. Cela država je že nekaj mesecev v blokadi, prav zaradi tega, ker HDZ koalicijske partnerje izsiljuje s spremembami volilnega zakona.

Zakaj so spremembe volilnega zakona BiH pomembne za HDZ?

Celoten vrh HDZ BiH je obremenjen z najhujšimi obtožbami, ki bi že zdavnaj morale biti predmet preiskav. Spremembe volilnega zakona BiH po modelu te stranke povečujejo njihove možnosti za ostanek na oblasti in dodatna štiri leta vpliva na pravosodje.

Dragan Čović je bil pred sodiščem Bosne in Hercegovine nepravnomočno obsojen na pet let zapora leta 2006, ker je kot minister za finance FBiH zlorabil svoj položaj in bratom Lijanović omogočil izogibanje plačila carinskih dajatev v višini več deset milijonov KM. Ta primer se nikoli ni končal, ker je izvirna dokumentacija iz tega predmeta izginila, za to pa nihče ni odgovarjal.

EU je nedavno novinarju CIN-a podelila nagrado za razkritje večmilijonskega premoženja Dragana Čovića in njegovih družinskih članov, za katerega ni prepričljivega dokaza, kako je bilo kupljeno. 

Čovićevemu svetovalcu za varnost Dariju Kreziću je bilo očitano hudo kaznivo dejanje ugrabitve. 

Drugi visoko pozicionirani kadri HDZ so prav tako obremenjeni z resnimi obtožbami, nekateri od njih pa tudi v aferi „Pandora“. 
Žurnal je nedavno pisal o vlogi Čovića in HDZ pri uvedbi ruskega kapitala v Aluminij Mostar, kar so poskušali prikriti z odvrnitvijo pozornosti z izmišljeno afero domnevnega prisluškovanja OSA hrvaškim funkcionarjem in gospodarstvenikom.

Čolkov model sprememb volilnega zakona pomeni, da hrvaškega člana Predsedstva BiH volijo Hrvati iz treh kantonov, kjer imajo večino, Zahodnohercegovski kanton, Hercegovaško-neretvanski kanton in Kanton 10, torej tam, kjer je močan volilni stroj HDZ, medtem ko glasovi Hrvatov iz Bosne ali tistih delov, kjer Hrvati niso večina, ne bi mogli vplivati na izvolitev člana Predsedstva BiH. Čeprav diskriminatoren do več kot 200.000 rojakov iz Bosne, HDZ BiH ne odstopa od svojega predloga. 

Prav tako želi HDZ BiH, da v Domu narodov Parlamenta FBiH sedijo samo hrvaški delegati, ki bi se izbirali iz kantonov z večinskim hrvaškim narodom, medtem ko Hrvati iz kantonov, kjer so manjšina, ne bi imeli svojih predstavnikov v Domu narodov Federalnega parlamenta. Takšen model pomeni tudi dodatno antievropsko delitev Bosne in Hercegovine po etničnem modelu.

HDZ BiH je vodilna politična stranka med bosansko-hercegovskimi Hrvati, z močnim strankarskim inženiringom, vendar njihov vpliv lahko resno omaje. Največja opozicijska stranka HDZ, HDZ 1990 napoveduje ustanovitev novega HNS in močno nasprotovanje Čovićevi politiki. Tam je tudi novoosnovana Hrvaška stranka BiH, ki bosansko-hercegovskim Hrvatom ponuja nov koncept delovanja v BiH. Če HDZ izgubi oblast, to zanje ne bo pomenilo le izgubo več sto milijonov KM državnega denarja, temveč tudi pregon za resen kriminal. Zato potrebujejo spremembe volilnega zakona, ki naj bi zagotovile zmago na splošnih volitvah leta 2018.

Z izbojevanjem tretje volilne enote HDZ računa, da bo to uporabilo tudi kot alibi za odhod mladih ljudi iz države, pa tudi za večmilijonsko pustošenje lastnih državljanov.

Pragmatičnemu voditelju SNSD Miloradu Dodiku ustreza Čovićeva politika. S podobno nacionalistično retoriko poskuša skreniti pozornost s propada gospodarstva v tem bh. entitetu, pa tudi z obtožb za najresnejše korupcijske afere. 

Največja bošnjaška stranka SDA se sooča z notranjimi pretresi. Del ljudi iz samega vrha stranke je pod težkimi obtožbami za zlorabo položaja, sprejemanje podkupnin, nezakonita zaposlovanja in druga kazniva dejanja. Analitiki ocenjujejo, da se je SDA ves čas ukvarjala z uvrščanjem lastnih kadrov, ne pa z krepitvijo državnih institucij, kar je na koncu privedlo do propada celotne stranke in resno ogrozilo delovanje države. 

Vladajoče politične stranke v BiH imajo dve politiki, eno retorično, v kateri govorijo o evropski prihodnosti Bosne in Hercegovine, s katero pridobivajo simpatije volivcev in mednarodne skupnosti, in drugo, praktično politiko, s katero na vsak način blokirajo evropsko pot države. Vstop BiH v Evropsko unijo pomeni tudi vladavino prava po najvišjih standardih. Povsem pričakovano je, da tisti, ki so pod resnimi obtožbami, v državo ne želijo uvesti vladavine prava. Takšna politika je najbolj izražena pri HDZ BiH in Draganu Čoviću.

Analitiki ocenjujejo, da je rešitev za državo lahko le, če se stranke levice združijo okoli skupne platforme in ponudijo resen program, ki bo pridobil zaupanje državljanov. Javnomnenjske raziskave kažejo, da se je 50 odstotkov državljanov v BiH izreklo, da ne bodo šli na volitve leta 2018. Druga polovica državljanov, tisti, ki pravijo, da bodo glasovali, so večinoma simpatizerji ene od vladajočih strank. Doktor političnih znanosti Slaven Kovačević je nedavno izjavil, da BiH ne more prenesti še štirih let oblasti nacionalističnih strank. Drugi analitiki opozarjajo, da mora levica storiti vse, da bi prepričala 50 odstotkov neodločenih volivcev, da se udeležijo volitev, pa tudi ponuditi resne ekonomske programe, da bi državljani, ko že gredo na volitve, glas dali njim in ne retrogradnim politikam.