Kaj bo z vprašalnikom EK: Odstopanja v odgovorih zaradi različnih rezultatov popisa iz leta 2013.

Zaključuje se priprava odgovorov na vprašalnik Evropske komisije, ki so jih posredovale institucije BiH, entitet in Brčko distrikta, po čemer naj bi sledil postopek prevajanja v angleščino, piše bh. novinska agencija Patria.

Tisto, o čemer nihče ne govori, a se bo izkazalo za težavo, so različni odgovori institucij RS in institucij BiH na ista vprašanja. Gre za tista vprašanja, kjer je bilo v odgovorih treba uporabiti podatke iz popisa leta 2013. Tako je Agencija za statistiko BiH v svojih odgovorih na vprašanja iz vprašalnika EK uporabila podatke iz popisa 2013, Zavod za statistiko RS pa je uporabil podatke iz rezultatov, ki so jih objavili decembra 2016 in se razlikujejo od že objavljenih in priznanih. Ko bodo odgovori prehajali skozi mehanizem usklajevanja, bo jasno, da obstajajo odstopanja.

Če ne bo političnega soglasja in ne bo najden način za dosego dogovora o spornih odgovorih, lahko Evropska komisija vrne vprašalnik v dopolnitev po ugotovljenih nepravilnostih. Evropska unija in Delegacija EU v BiH v svojih uradnih dokumentih izključno uporabljajo preverjene rezultate popisa prebivalstva v BiH iz leta 2013.

Mednarodna opazovalna misija (IMO) je potrdila, da so rezultati popisa prebivalstva iz leta 2013, ki so bili javno objavljeni konec junija 2016, veljavni in da je bil popis izveden v skladu z mednarodnimi standardi.

Agencija za statistiko BiH brez uspeha poskuša z vodstvom Zavoda iz RS doseči soglasje, da bi se končno začela implementacija, torej načrtovanje in uporaba podatkov. S tem bi se odprla pot tudi za uporabo teh podatkov v vseh institucijah, namesto tistih iz leta 1991.

Glede na rezultate popisa prebivalstva v BiH živi skupno 3.531.159 prebivalcev. V entiteti FBiH živi 2.219.220 prebivalcev, v Republiki Srpski živi 1.228.423 prebivalcev, Brčko distrikt pa ima 83.516 prebivalcev. Glede na narodnost je v Bosni in Hercegovini 50,11 % Bošnjakov, 30,78 % Srbov, 15,43 % Hrvatov in 0,77 % prebivalcev se ni izjasnilo.

Glede na podatke, ki jih je objavil Zavod za statistiko RS, na območju tega entiteta živi skupno 1.170.342 prebivalcev. V primerjavi s priznanim popisom je to manj za 58.081 prebivalcev. Od tega je 82,95 % Srbov, 12,69 % Bošnjakov in 1,25 % Hrvatov.

Tisto, kar dodatno zaplete celotno situacijo, je odnos Sveta ministrov BiH do Agencije za statistiko BiH, čigar načrt in program dela še ni bil sprejet, bliža pa se konec leta.

BiH je edina država v regiji, ki nima popisa kmetijstva, posodobljenih anket o delovni sili, saj se te temeljijo na zastarelih podatkih.

Glede na to, da kandidiramo za članstvo v Evropski uniji, je na ta način blokiran kakršen koli nadaljnji ekonomski razvoj. Ne obstajajo ankete, strategije ali projekcije glede na aktualne podatke, ki bi jih morali imeti kot resna država, ki želi status kandidatke.  

Razlog, zakaj obstaja največje nesoglasje političnih predstavnikov in blokada iz bh. entitete RS, je v tem, da bi z uporabo rezultatov popisa prišlo do spremembe nacionalne strukture vodij v institucijah BiH. V veljavi je še vedno tista iz leta 1991, čeprav po aktualnih podatkih niti ta ni bila spoštovana.

Marca 2017 je predsednik vlade BiH Denis Zvizdić navedel podatek, da je od 205 funkcionarjev v institucijah BiH 70 Srbov, 68 Bošnjakov, 61 Hrvatov, šest pa se jih izreka kot Ostali. Glede na popis iz leta 1991 je bilo Bošnjakov 1.902.956 oziroma 43,47 %, Srbov 1.366.104 oziroma 31,21 %, Hrvatov 760.852 ali 17,38 %.

Če bi se uradno začeli uporabljati podatki popisa iz leta 2013, bi se porazdelitev vodij v institucijah BiH drastično spremenila v korist Bošnjakov. Po drugi strani bi se zmanjšalo število kadrov iz srbskega in hrvaškega naroda, ki sicer trdijo, da so „ogroženi v BiH, še posebej v Sarajevu“.