Kaj bi bosanskim podjetnikom prinesel nov Zakon o prostovoljnem finančnem prestrukturiranju?

SARAJEVO, (Patria) - Po sprejetju novega Zakona o stečaju v Republiki srbski in istega zakona, katerega sprejetje se kmalu pričakuje v Federaciji BiH, se je pojavilo vprašanje potrebe po še enem novem zakonu – Zakonu o prostovoljnem finančnem prestrukturiranju v Bosni in Hercegovini.

Ta zakon, ki že velja v sosednji Srbiji, ureja pogoje in načine sporazumnega finančnega prestrukturiranja dolgov, ki jih pravne osebe, podjetniki in fizične osebe kot upravičenci do hipotekarnih kreditov imajo do bank, mikrofinačnih institucij in podjetij, ki se ukvarjajo s poslovnim leasingom.

Finančno prestrukturiranje je prostovoljno in se izvaja v podjetjih, ki niso v stečajnem postopku. Postopek zajema le poslovne/komercialne dolgove, ne pa dolgov do države in davčne uprave. Pogoj za prostovoljno prestrukturiranje je tudi, da na strani upnikov obstajata vsaj dve banki. Zakon predvideva mirovanje dolgov med trajanjem sporazuma, torej odlog prisilne izterjave, ki je bil sprožen, in drugih ukrepov za izterjavo terjatev, razen vložitve tožb za izterjavo terjatev, da bi se preprečila zastaralost.

V sosednji Srbiji, kjer se ta zakon uporablja od leta 2012, je bilo do zdaj vodenih 50 postopkov, od tega je bilo 1/3 primerov pozitivno zaključenih. Razlog za ne tako veliko število rešenih primerov, pravijo na Gospodarski zbornici Srbije, je v dejstvu, da se podjetja za prostovoljno finančno prestrukturiranje obrnejo prepozno.

„Prepozno javljanje dolžnikov je največji problem. Podjetja naj se prijavijo za prostovoljno finančno prestrukturiranje takoj, ko se pojavijo prvi problemi, prve nezmožnosti rednega plačevanja zapadlih obrokov. Ko podjetja zaidejo v velike dolgove in v drugi plačilni razred, potem pogajanja z bankami potekajo zelo težko“ sporočajo iz Gospodarske zbornice Srbije.

V postopku prostovoljnega finančnega prestrukturiranja je Gospodarska zbornica institucionalni posrednik, na katerega se obračajo dolžniki. Po vložitvi vloge Gospodarska zbornica nadaljuje pogajanja z bankami v popolnoma zaupnem postopku.