SSP: Hrvaška zahtevala, da BiH vrne carine, pobrane od leta 2013 do danes

Bosna in Hercegovina ne bo mogla zaščititi kmetijske proizvodnje pred podjetji iz Evropske unije. Če ji to deloma uspe storiti s Sporazumom o stabilizaciji in pridruževanju (SSP), bo morala prej ali slej odpreti meje, zagotovo pa, ko bo Bosna in Hercegovina postala članica Evropske unije, piše Patria.

Zato domači proizvajalci ne potrebujejo zaščite na tak način, temveč spodbude, ki jih bodo naredile konkurenčne proizvajalcem iz EU.

V tem kontekstu je včeraj govoril tudi Mirko Šarović, minister za zunanjo trgovino in ekonomske odnose v Svetu ministrov BiH. Nezavisne so poročale, da je Šarović dejal, da mora BiH podpreti domačo proizvodnjo, ker besede "zaščita" v Bruslju ni. Toda, nadaljeval je Šarović, je treba vedeti tudi, da so entitetne spodbude za kmetijstvo v BiH za 30 odstotkov manjše kot pred štirimi ali petimi leti.

- Kam to vodi – se je vprašal Šarović.

V Bruslju se je včeraj končal drugi krog pogajanj med delegacijama Evropske komisije in BiH o prilagoditvi SSP-ja, v delu, ki se nanaša na trgovino med BiH in članicami EU. Predstavniki iz Republike Srbske so še vedno mnenja, da kmetijstvo in prehrambena industrija Republike Srbske v tem trenutku nista pripravljeni na prilagoditev SSP-ja zahtevam EU. Iz bh. delegacije trdijo, da so stališča med BiH in Evropsko komisijo kljub temu dodatno približana.

Zanimivo je, da Hrvaška nadaljuje brutalen nastop proti Bosni in Hercegovini. Med pogajanji v Bruslju so zahtevali, da se spremenjeni SSP, potem ko bo sprejet, začne uporabljati retroaktivno, torej od 1. julija 2013, ko je Hrvaška vstopila v EU. To bi pomenilo, da bi morala Bosna in Hercegovina sosednji Hrvaški vrniti že pobrane carine.

Član pogajalske ekipe BiH iz RS Miljan Erbez je za Patrijo potrdil to informacijo, vendar je dejal, da se bh. delegacija ni želela strinjati s hrvaškimi zahtevami, piše Patria.