Srbsko-ruski “zavet” prostovoljcev Višegrada in Donbasa

(Patria) - V Bosni in Hercegovini obstaja mreža povezav med srbsko-ruskimi nevladnimi organizacijami, oblastmi Republike Srbske (RS) in številnimi posamezniki iz Rusije, ki so sodelovali pri odcepitvi regije Krim od Ukrajine in bojih v Donbasu, združenih v organizacijo z več kot 10.000 prostovoljci, kaže raziskava Balkanske raziskovalne mreže Bosne in Hercegovine (BIRN BiH), poroča agencija Patria.

Viktor Zaplatin in Aleksandar Kravčenko nista bila le ruska prostovoljca v množici ljudi, ki se je aprila letos zbrala na vojaškem pokopališču nad Višegradom, da bi se poklonila padlim, ki so se borili na strani Vojske Republike Srbske (VRS).

BIRN piše, da sta oba, odkar sta zapustila BiH po koncu vojne, skupaj z Vladimirjem Sidorovom, pogosta gosta višegrajskih srečanj, vzdržujeta tesne stike in vodita politično stranko ter organizacije, ki si prizadevajo za pozitiven odnos do odhodov na tuja bojišča v Ukrajini, kar je po domačih zakonih prepovedano.

Sta del mreže poznanstev, ki povezuje ultradesničarsko rusko stranko, združenja prostovoljcev iz ukrajinske regije Donbas, »Nočne volkove« ter organizacije in politike iz Republike Srbske, pri čemer vera igra ključno vlogo.

»Ker ste iz muslimanskega medija – nimam nič proti vam ali muslimanskemu narodu, vendar vi objavljate tendenciozno in protisrbsko, protirusko in protipravoslavno – ne vidim možnosti, da bi se pogovarjal z vami,« je za BIRN BiH dejal Kravčenko, ko smo ga prosili za pogovor.

Prej je za »Radio Svobodna Evropa« (RSE) trdil, da mu je vstop v Srbijo prepovedan zaradi pomoči prostovoljcem pri odhodu na vojskovanje v Ukrajini. Na svojem profilu na Facebooku je objavil tudi fotografijo z Gavrilom Stevićem, za zdaj edinim obtoženim iz BiH za vojskovanje v Ukrajini.

Kravčenko je bil aprila letos v Višegradu na dnevu ruskih prostovoljcev. Na fotografiji, ki jo je objavil Sidorov, je mogoče videti ob županu Višegrada Mladenu Đureviću. Tega dne je Đurević pred slovesnim kosilom poljubil rdečo zastavo z belim križem, ki predstavlja združenje Zveza prostovoljcev Donbasa, v kateri so med drugim prostovoljci Republike Srbske v Ukrajini.

Đurević je zavrnil pogovor za BIRN BiH.

Pokrovitelj višegrajskega srečanja je Ministrstvo za delo ter vojaško-invalidsko zaščito Republike Srbske.

Ob pol dveh popoldne, med šolskim dnem, se je dela programa v Domu kulture udeležilo na desetine otrok s šolskimi nahrbtniki na hrbtih. Pri organizaciji tega dogodka pomaga tudi organizacija Srbsko-ruska skupnost »Zavet«, katere vidni član je minister Duško Milunović.

»Zavet« je pripravil tudi prevod prikazanega filma, kot so navedli, »o zločinih Nata«, medtem ko so govorci in izvajalci v uradnem delu programa govorili o spopadu med krščanstvom in islamom.

»Vsekakor smo proti vstopu v Nato,« pravi predsednik »Zaveta« Savo Cvjetinović in dodaja, da ni nenavadno, da se ta stališča ujemajo z interesi Rusije.
»Glede na to, da smo blizu naroda in blizu čutimo, se ujema s cilji, vendar nas Rusija ni nagovarjala, da bi kaj takega storili,« pravi Cvjetinović.

Ruski prostovoljci proti »Alahovi poti«

V svojih govorih v Višegradu so ruski prostovoljci poudarjali podobne motive prihoda v BiH na začetku leta 1993 – bližino narodov in pravoslavno povezanost.
Habrost in pripravljenost ruskih prostovoljcev v Višegradu sta dajali vero »tukajšnjemu prestrašenemu narodu in moč borcem VRS-a,« je na obeležitvi dneva ruskih prostovoljcev v Višegradu dejal svetovalec ministra za vojaško-invalidsko zaščito RS Milan Torbica.

»Dokler sta Srba in Rusa skupaj, Alahova pot ne bo vzpostavljena, to je zgodovina pokazala,« je dejal Torbica pred prikazom filma »Ni tuje vojne« o ruskih prostovoljcih.
Torbica je na pokopališču Mejdan nad Višegradom položil cvetje na spomenik ruskim prostovoljcem, ki ga je leta 2011 odkril takratni minister za vojaško-invalidsko zaščito Petar Đokić, predsednik Socialistične partije (SP).

Skupaj s Torbico je cvetje položil tudi Radomir Graonić, vršilec dolžnosti pomočnika ministra za delo in vojaško-invalidsko zaščito Duška Milunovića, člana SP-ja. Graonić in Milunović sta člana »Zaveta«.

Predsednik združenja, profesor zgodovine in nekdanji načelnik Centra javne varnosti (CJB) Bijeljina Savo Cvjetinović pravi, da naj bi Graonić v Novem mestu ustanovil odbor »Zaveta«, vendar tega ni storil.

»Graonić je imel nalogo, da oblikuje odbor v Novem mestu. Nekaj je zamolčal, vendar je v Združenju deklariran kot nekdo, ki ljubi Ruse in rusko kulturo,« za BIRN BiH pravi Cvjetinović, predsednik Občinskega odbora SNSD-ja v Loparah, med pogovorom v Bijeljini, kjer je sedež »Zaveta«.

Združenje, ustanovljeno leta 2007, nima prostorov, zato je registrirano na domačem naslovu tajnika. Podobno je v drugih mestih, kot sta Prijedor in Brčko, mestna organizacija pa obstaja tudi na Palah. Eden od ustanoviteljev »Zaveta« v Brčkem je podpredsednik »Nočnih volkov« RS Goran Tadić, voznik ministra Đokića. Združenje je v distriktu registrirano na Tadićev naslov.

V pogovoru za BIRN BiH Tadić pravi, da se združenje ukvarja s kulturnim delom in sodelovanjem z društvi iz Rusije.

»Lani ali predlanskim je prišla večja skupina ljudi, ki je obiskala celotno RS. Prodajali so slike, dolgo so bili na trgu tukaj v Banjaluki, pred »Bosko«, prodajali so ruske babuške, spominke in tako se je ustvarilo prijateljstvo, na podlagi česar se financirajo,« pripoveduje Tadić in dodaja, da je lokalno brčansko združenje financirano iz entitetskih proračunov le z 2.000 konvertibilnimi markami (KM).

Cvjetinović pravi, da ima oddelek v Kozarski Dubici edini svoje prostore. Za to je poskrbel predsednik »Zaveta« v tem mestu in sedanji minister za delo ter vojaško-invalidsko zaščito Duško Milunović. Je tudi avtor himne in častni član »Nočnih volkov« RS.

To ministrstvo daje denar »Zavetu« za organizacijo obletnice ruskih prostovoljcev v Višegradu, pravi Cvjetinović, in pojasnjuje, da so zadnjič dobili 3.000 KM za dogodek.
Milunović ni privolil v pogovor z novinarji BIRN-a BiH, Ministrstvo za delo ter vojaško-invalidsko zaščito Republike Srbske pa v zakonskem roku ni odgovorilo na zahtevo za dostop do informacij o višini sredstev, ki jih je dodelilo »Zavetu«.

Vloga višegrajskih prostovoljcev v Ukrajini

Poleg BiH, »Zavet« deluje v Srbiji in Rusiji, kjer ima dve pisarni – v Sankt Peterburgu in Moskvi. Pisarno v Moskvi vodi nekdanji višegrajski prostovoljec Vladimir Sidorov. Je član ultradesničarske stranke LDPR, katere vodjo je sankcionirala Evropska unija (EU).

Ta stranka je odprto zagovarjala odcepitev Krima od Ukrajine. V noči referenduma 16. marca 2014. v Krimu so zastave LDPR-ja plapolale pred sedežem lokalne vlade na Trgu Lenina, kjer so se dneve pred tem videli kozaki. Na Krimu so bili takrat že tudi ravnogorski prostovoljci ter »Nočni volkovi«, ki jih je ameriško State Department zaradi zasedbe plinskega obrata in pomorske baze v Sevastopolu uvrstil na seznam sankcij, pa tudi zaradi poznejšega sodelovanja pri novačenju prostovoljcev za boje v Lugansku in Donecku.

Sidorov, na čigar profilih na družbenih omrežjih je mogoče videti fotografije iz Luganska iz oktobra 2014. z orožjem v rokah, ob katerih piše, da sodeluje pri delitvi humanitarne pomoči, je redni obiskovalec Višegrada ob obletnici prostovoljcev. Graonić je fotografijo pospremil s komentarjem: »Ti si naš heroj.«

Evropska unija je februarja 2015. na seznam sankcij uvrstila predsednika Sidorovljeve stranke LDPR Vladimirja Žirinovskega zaradi »aktivne podpore uporabi ruskih oboroženih sil v Ukrajini«.
V Sidorovljevi biografiji piše, da je predstavnik Ministrstva za delo ter vojaško-invalidsko zaščito RS in da predseduje organizaciji Domovinske zveze prostovoljcev RS v Rusiji.
V imenu te zveze je Sidorov marca 2015. podelil priznanje Igorju Strelkovu, oziroma Girkinu, nekdanjemu višegrajskemu prostovoljcu, ki ga ukrajinske oblasti obtožujejo terorizma in je na seznamu sankcij Evropske unije od leta 2014, ker velja za člana Glavne obveščevalne službe Rusije, ki je sodeloval pri odcepitvi Krima in bojih v regiji Donbas.

Sidorov ni odgovoril na več vprašanj BIRN-a BiH za pogovor.

Bližnji prijatelj Sidorova že iz časa vojne v BiH je Viktor Zaplatin, kar je razvidno iz dogodkov, ki se jih udeležujejo, in fotografij na družbenih omrežjih. Zaplatin ima vrsto funkcij in položajev. Najvidnejši med njimi sta, da je kozakaški ataman in predstavnik Zveze prostovoljcev Donbasa, organizacije, ki združuje prostovoljce, ki so se borili v Ukrajini, med njimi tudi tiste iz Republike Srbske. V Višegradu je ob obeležitvi leta 2016 prisotnim prenesel pozdrave prostovoljcev, ki se »nahajajo na bojnih položajih v Donecku in Lugansku«.

»Zveza prostovoljcev Donbasa ne združuje le ruskih prostovoljcev, ampak tudi prostovoljce iz Republike Srbske in Srbije ter iz drugih evropskih držav,« je takrat dejal Zaplatin in prenesel pozdrave prvega premierja samooklicane Donecke republike Aleksandra Borodaja.

BIRN BiH ni uspel govoriti z Zaplatinom.

Cvjetinović za BIRN BiH pravi, da »prenos pozdravov ne pomeni nič več kot to«.

»On je predvsem prostovoljec pri nas. Ko prenaša pozdrave, se zahvalimo in lahko rečemo: »Prenesite naše pozdrave v Donbas,«« pravi Cvjetinović in dodaja, da Borodaja ne pozna.
Borodaj, nekdanji novinar desničarskega lista »Zavtra« v 90. letih, se je znašel na seznamu evropskih in ameriških sankcij po strmoglavljenju nizozemskega letala MH17, za katerega nizozemska preiskovalna ekipa meni, da je bilo sestreljeno s področja pod nadzorom proruskih upornikov.

Napovedan sporazum »Zaveta« in Zveze prostovoljcev

Borodaj je predsednik Zveze prostovoljcev Donbasa, katere dva kongresa sta potekala v Rostovu na Donu, mestu, kamor prostovoljci prihajajo in od koder gredo na bojišča, kot je Gavrilo Stević, v BiH obtožen za vojskovanje v Ukrajini. Najmanj enega sestanka te organizacije se je udeležil osebni svetovalec Vladimirja Putina. Teh sestankov se pogosto udeležuje tudi Zaplatin.
Zveza prostovoljcev Donbasa je med svojim predstavljanjem novembra 2015. v Beogradu napovedala podpis pogodbe z devetimi organizacijami iz Srbije in Republike Srbske, med katerimi so napovedali »Zavet«, Boračko organizacijo Republike Srbske in Veterane Republike Srbske.

Kot je bilo rečeno na predstavitvi v Beogradu, se pogodba nanaša na pomoč prostovoljcem, predvsem pri zdravljenju in uveljavljanju pravic za udeležence bojev v regiji Donbas, »ustvarjanju pogojev za zagotavljanje dostojnega življenja za prostovoljce in njihove družine« ter »oblikovanju pozitivnega družbenega mnenja o prostovoljskem gibanju«.

Bosna in Hercegovina je leta 2014 s spremembo Kazenskega zakonika BiH prepovedala odhode na tuja bojišča, pa tudi novačenje in spodbujanje odhodov na bojišča. Ta kazniva dejanja se štejejo za teroristična dejanja. Po tej podlagi je bilo v BiH do zdaj obsojenih skupno 24 oseb na več kot 50 let zapora zaradi vojskovanja v Siriji. Sodišča v Srbiji so od leta 2015 obsodila 30 oseb, ker so se borile na strani proruskih enot v Ukrajini.

»Osebno tega ne bi storil niti komu svetoval. Po drugi strani pa nekdo, ki ve, da je to kaznivo dejanje, je to storil zavestno in je pripravljen odgovarjati, plačati ceno za to, kar je storil,« pravi Cvjetinović.

Pojasnjuje, da nima nič proti podpisu pogodbe z Zvezo prostovoljcev Donbasa, vendar da ni bila podpisana na dogodku v Beogradu, kamor je šel na povabilo Zaplatina. Dodaja, da Stevića – za zdaj edinega obtoženega za vojskovanje v Ukrajini – ne pozna.

»Če je potrebna kakšna pravna pomoč, kolikor jim lahko pomagamo, da ne odgovarjajo za nekaj, za kar niso krivi, bi jim vsekakor pomagali. (…) Kaj bi mi tu lahko pravno pomagali, kolikor zmoremo, vendar odvetniki zahtevajo denar, mi pa denarja nimamo,« pravi Cvjetinović.

Cvjetinović trdi, da »Zavet« nima sodelovanja z Zvezo prostovoljcev Donbasa, razen da sreča njihove člane na dnevu ruskih prostovoljcev aprila in jih je enkrat srečal, ko je bil v Beogradu.

»Zaplatin, kot prostovoljec in poveljnik prostovoljske enote, ima pri nas poseben status, in ko pride, ga sprejmemo in kogar pride z njim – kdor pride z njim, je naš prijatelj,« pravi Cvjetinović.

Predstavniki Zveze trdijo, da ne nudijo pomoči prostovoljcem pri odhodu na bojišča, čeprav je na njihovi spletni strani mogoče najti navodila za obnašanje na bojišču, temveč nudijo podporo veteranom prostovoljcem, predvsem pri zdravstveni oskrbi. EU je sicer julija 2014. na seznam oseb pod sankcijami uvrstila tudi predsednika Zveze, med drugim zato, ker je »aktivno vključen v novačenje in usposabljanje »prostovoljcev«, poslanih v boj v Donbas«.

Zveza prostovoljcev Donbasa od leta 2015 združuje prostovoljce, ki so se borili na ruski strani v regiji Donbas, predvsem v Lugansku in Donecku. Danes ima več kot 10.000 članov.
V vodstvu Zveze je tudi Nikolaj Đakonov, ki je s skupino kozakov bival v Banjaluki oktobra 2014. Aleksej Sosonny, ki je z Zaplatinom nedavno bival v Višegradu na obeležitvi dneva ruskih prostovoljcev, je vodja kadrovske službe Zveze.

Glede na podatke, ki jih je leta 2017 na svojem profilu na Facebooku objavil srbski prostovoljec Dejan Berić, je Zveza prostovoljcev Donbasa odlikovala najmanj enega prostovoljca iz Republike Srbske.

Zveza prostovoljcev ni odgovorila na vprašanje BIRN-a BiH o njihovih dejavnostih in članih v BiH.
Povezava »Kosovskega fronta« in bh. prostovoljcev

Poleg Zveze so se prostovoljci v Ukrajini »zbirali« okoli Aleksandra Kravčenka, višegrajskega prostovoljca in ustanovitelja »Kosovskega fronta«, organizacije, ki jo v Srbiji štejejo za odgovorno za pomoč pri odhodu borcev na tuja bojišča, kot je sam Kravčenko povedal v intervjuju za RSE.

Na eni od fotografij sta Kravčenko in Stević, na drugi pa sta oba z skupino ljudi, med katerimi je znani prostovoljec v regiji Donbas, član Ravnogorskega gibanja v Srbiji, Bratislav Živković – ki ni odgovoril na vprašanje BIRN-a BiH. Zanj Stević v obtožnici, ki jo je sodišče BiH nedavno potrdilo, navaja, da je organiziral pot prostovoljcev v Ukrajino.

»Nameravali so iti in se boriti, in ko so že prišli, je bila naša moralna dolžnost, da jim pomagamo, da se znajdejo v tuji državi. Posamezni mediji, posamezni uradniki v Srbiji so napačno razumeli, da je »Kosovski front« organiziral prihod srbskih prostovoljcev v Donbas. To ni res,« je dejal Kravčenko v intervjuju za RSE leta 2017.

Njegov višegrajski saborac, Viktor Zaplatin, je prav tako kozakaški ataman. Vodil je srečanje v Kotorju v Črni gori, ko je leta 2016 ustanovljena Balkanska kozakaška vojska. Takrat je bilo navedeno, da vsak od 26 delegatov tega srečanja predstavlja po najmanj 50 vojakov kozakov. Srečanja se je takrat udeležil tudi Gavrilo Stević.

Zahvaljujoč pobudi »Zaveta« in poznanstvu s Sidorovom, se je Višegrad pobratil z moskovsko občino Zvenigrad – pojasnjuje Savo Cvjetinović – in Bijeljina z Azovom, ruskim mestom v bližini ukrajinske meje.

»Sidorov živi v Zvenigradu in to je bila njegova pobuda,« pravi Cvjetinović in pojasnjuje, da je Zvenigrad »moskovski Dedinje«.

Občina Višegrad ni odgovorila na vprašanje BIRN-a BiH o izplačilih za delo »Zaveta«, župan Đurević pa je zavrnil pogovor o tej temi. Dejal je, da Višegrad ni financiral dela »Zaveta«.

Od mesta Bijeljina je »Zavet« v zadnjih petih letih prejel 8.550 KM za tečaje ruskega jezika, potrjeno za BIRN BiH iz Mestne uprave.

Veronika Vichova, analitičarka programa »Kremlin Watch« v think-tanku »European Values« s sedežem v Pragi, pojasnjuje, da pri delu proruskih organizacij financiranje iz Rusije ne sme igrati odločilne vloge. Pojasnjuje, da obstajata dve vrsti organizacij – tiste, ki delujejo same, čeprav imajo lahko ideje, blizu Kremlju, in druge, ki se imenujejo GONGOs, lažne nevladne organizacije, »ki delujejo kot neodvisne, vendar so v resnici povezane, upravljane ali financirane s strani ruskih oblasti«.

»Veliko teh promovira nekakšno slovansko dediščino, organizira dogodke, nagovarja rusko manjšino v drugih državah, vendar se lahko osredotočijo tudi na bolj politične teme,« pojasnjuje Vichova.
Srbsko-ruska skupnost je predvsem organizacija za kulturno sodelovanje, pojasnjuje Cvjetinović. Vsako leto »Zavet« organizira tečaje ruskega jezika. Eden od tečajev je financirala Fundacija »Ruski mir«, pravi Cvjetinović.

To fundacijo, ki ima svoje pisarne v številnih državah Evropske unije in po svetu, je Evropski parlament leta 2016 uvrstil v resolucijo o nasprotovanju propagandi.

Ruska vlada uporablja širok nabor orodij in instrumentov, kot so »posebne fundacije (na primer »Ruski mir«)«, večjezične televizijske postaje, psevdnovinarske agencije in multimedijske storitve, čezmejne družbene in verske skupine, »ker se režim želi predstaviti kot edini branilec tradicionalnih krščanskih vrednot«, družbena omrežja in internetne trole, da bi »izzval demokratične vrednote, razdelil Evropo, pridobil domačo podporo in ustvaril vtis propadlih držav v vzhodnem sosedstvu EU«, navaja resolucija Evropskega parlamenta.
Iz Fundacije niso odgovorili na zahtevo BIRN-a BiH za komentar.

Prej je »Zavet« postavil panoje v Prijedoru in Banjaluki s sporočilom, da BiH ne potrebuje vstopa v Nato.

»Nekje pred nekaj leti je bilo nekaj, ne moremo temu reči kampanja, kampanja bi bila, če bi bilo od Trebinja do Banjaluke po nekaj panojev v vsakem mestu. To je v glavnem iz lastnih sredstev. Glede na bombardiranje »95. in »99. s strani Nata, si jemljemo pravico, da rečemo, da nismo za vstop v Nato,« pravi Cvjetinović.

Pri nasprotovanju zahodnim ideologijam igrajo proruskih nevladne organizacije pomembno vlogo, pravi za BIRN BiH Melissa Hooper, direktorica programa za človekove pravice in civilno družbo v organizaciji »Human Rights First«.

»Vključujejo združenja, konference in forume, od katerih nekateri združujejo separatistične gibanja ali konzervativna desničarska gibanja in politične stranke v Rusiji, da delijo ideje (…) v upanju, da se bodo proruske ideje »prijemale«.«, pravi Hooper in pojasnjuje, da te organizacije pogosto izgledajo, kot da so zrasle iz lokalnih okolij, vendar so dejansko povezane z rusko vlado.

»Nekatere od teh »nevladnih« organizacij so nastale okoli pravoslavne vere, konzervativnih krščanskih vrednot ali ruskega jezika in kulture. Nekatere celo vključujejo paravojaško podporo desničarskih aktivistov in usposabljanje za mlade, da bi »zagotovili zaščito« pred tujim vplivom migrantov.«