Srbsko-hrvaško uničevanje BiH: Umetnost obvladovanja sovraštva

Piše: Sead Omeragić

Bosna in Hercegovina nenehno trpi posledice primitivnih političnih konstrukcij med Hrvaško in Srbijo. Najpogosteje med seboj umetno krepijo napetosti in proizvajajo stanje sovraštva, da bi pokazali, da Srbi in Hrvati ne morejo živeti skupaj. Po vseh teh izpadih se Dodik in Čović srečata in prisrčno rokovata, se objameta, pred novinarji nastopita s skupnimi stališči proti BiH. Nato se vsi ukvarjajo s primitivnimi izpadi in razbijanjem plošče v cirilici v Vukovarju. En dan jo razbijejo, drugi dan jo naredijo. Plošča je še tam, a je bila narejena nova ustaška plošča v Jasenovcu. Potem nekateri zahtevajo, da se plošča odstrani, Plenković pa ne dovoli. Potem ploščo brani Kolinda Grabar Kitarović. Potem se plošča odstrani in oddalji od Jasenovca kakšnih deset kilometrov. Na sceni je najbolj primitivna javna komunikacija, ki nasilno poskuša v ljubezni duše vsiliti in potisniti sovraštvo.

Dejansko Srbija in Hrvaška ne moreta druga brez druge. Njihovi režimi si izmenjujejo skupne duševne obroke sovraštva in atavizmov. Njihova domnevna nestrpnost je vedno in samo predstava za javnost.

Da ne bi kdo posumil v to sovraštvo, se to nenehno obnavlja z najbolj primitivnimi sredstvi in metodami.

Ko jim zmanjka idej za medsebojno sovraštvo, naročijo Dodiku in Čoviću, naj se ne vide, ker bi kdo lahko posumil, da je njuno sovraštvo navadna predstava za naivne narode in svetovne politike. In ta konflikt je vedno usmerjen proti Bosni in Hercegovini. Od junija 1992. Srbi in Hrvati v BiH niso izstrelili naboja drug proti drugemu, toda retardirani svetovni politiki so nenehno govorili: Srbi in Hrvati, ki so vojskovali na Hrvaškem, ne morejo živeti skupaj v Bosni in Hercegovini.

Tuđman in Milošević sta nenehno govorila, da od odnosov med Beogradom in Zagrebom je odvisen mir na Balkanu. To isto danes ponavljata Vučić in Kitarovićeva. To je edino resnično, saj sta vse konflikte in vojne skupaj režirala Slobodan in Franjo. Torej, za mir ali za vse naslednje vojne bodo odgovorni Vučić in Kitarovićeva.

Zakaj hrvaški in srbski politiki priznavajo svojo odgovornost za mir na Balkanu? Da bi si dvignili ceno v tej zemeljski luknji, v tej balkanski gostilni, na tem dnu dna, ki so ga prav oni izkopali s svojim znanjem vladanja in obvladovanja sovraštva.

Te dni je Vučić obiskal Sarajevo. Četrtič, če štejemo tudi uradni obisk Judovskega pokopališča. Takoj po tem obisku je odšel v Vzhodno Sarajevo. To je nekakšen podeželski del Vzhodnega Berlina. Vzhodno Sarajevo je spomin na evropsko dediščino zla, ki so jo mirovni pogajalci ugasili v Nemčiji, iz nostalgičnih razlogov pa naredili v Sarajevu.

Na srečo je bil Vučić na Judovskem, sicer bi mu ti naši dali Šestoaprilsko nagrado ali nagrado Isa-bega Isakovića, kot so jo dali Kolindi Grabar Kitarović.

Ko ima Vučić volitve ali probleme v Srbiji, potem zategne s Hrvaško, dvigne glas in začne groziti. Ali pa pride na obisk v BiH, da se ukvarja z ogroženimi Srbi.

Ko Kitarovićeva in HDZ želita izboljšati svoj ugled, začneta s zgodbo o ogroženosti hrvaškega prebivalstva v Bosni in Hercegovini. Potem se njuni ministri kot hajduki razbežijo po Stocu in iščejo pravice za svoje ogrožene sonarodnjake.

Ko so na Mednarodnem sodišču pravice v Haagu izgubili postopek proti Sloveniji za Piranski zaliv, so Hrvati takoj javno povedali, da ne priznavajo sodbe. A nato so začeli s hitrimi zahtevami za izgradnjo Pelješkega mostu. Prejšnji mesec so Slovenci izganjali hrvaške čolne iz Piranskega zaliva, toda mediji o tem molčijo. Pomemben je Pelješki most, ker tam dobivajo medijske in vse druge bitke. In Vučić in Kitarović ne bi mogla ničesar storiti brez svojih poslušnikov v državi BiH. Zato jih držijo na vezi. Ti poslušniki in tukajšnji politični diverzanti jim zagotavljajo, da so pomembni dejavniki pri reševanju in povzročanju kriz v BiH. Tam jim poslušniki pomagajo, da si pred lastnim javnim mnenjem povrnejo nacionalni ponos in samozavest.

Ti poslušniki se mrzlično borijo za Pelješki most in druge interese Hrvaške, proti interesom lastne države. Podobno Vučić dviguje nacionalne napetosti ob odprtju izgradnje Ljubovijskega mostu, ki ga je večinoma plačal denar zveznih davkoplačevalcev - Bošnjakov. Zato sta Vučić in Kitarovićeva zaskrbljena za Srbe in Hrvate v BiH. Da bi jim bosanski Srbi in Hrvati vrnili zvestobo, kadar koli je to potrebno. A to je zelo pogosto potrebno, ker je duševna hrana naših sosedov in sosedov udarjanje po suverenosti BiH. Nihče jim do sedaj ni povedal, da si niti velikodržavnih projektov ne morejo privoščiti drobne duše.