Srbski nacionalisti želijo odstraniti znake zločinov, storjenih v imenu separatizma!

Srbski nacionalisti še naprej počnejo vse, da bi preprečili vsakršno spominjanje na zločine, ki so bili storjeni v imenu njihovega separatizma, predvsem proti Bošnjakom, piše danes ugledni britanski časnik „The Guardian“, poroča bh. novinska agencija Patria (NAP).

Njegov poročevalec Julian Borger je obiskal mesta v vzhodni Bosni, med drugim Višegrad in Fočo, kjer lokalne oblasti ne dovolijo izgradnje spominskih obeležij žrtvam genocida.

Srbski nacionalisti želijo konstruirati alternativno zgodovino, v kateri so Srbi največje žrtve. Mnogi Bošnjaki in tuji opazovalci izražajo bojazen, da bi takšno zavračanje sprejemanja zgodovine pomenilo, da so zagotovila, da se takšni zločini ne bodo ponovili, šibka – navaja se v članku „Guardiana“.

Avtor poudarja, da niti Bošnjaki niti Hrvati niso hitro dovolili, da bi se zgradila spominska obeležja žrtvam druge narodnosti, vendar pa so, kot poudarja, v Republiki Srpski obseg ubijanja bil daleč največji, „kultura zanikanja pa je še vedno najgloblja“.

V članku se omenja zavračanje lokalnih oblasti v Višegradu, da bi na spominskem obeležju stala beseda genocid, ter poskus rušenja hiše, v kateri je bilo sežganih več kot 70 Bošnjakov v enem najhujših posamičnih zločinov v Bosni in Hercegovini. Poročevalec Guardiana navaja, da je najmočnejši človek v Višegradu trenutno Miroslav Kojić, nekdanji vojak in „pripadnik tajne policije RS“, zdaj pa poslanik SDS v Narodni skupščini RS.

Kot je navedeno v članku, je Kojić britanskemu novinarju poskušal upravičiti prepovedi s trditvijo, da ni sodbe o storjenem genocidu v Višegradu, ter mu je, kot navaja, „pripovedal alternativno stran zgodovine“, v kateri je Bakira Hasečić, predsednica „Združenja Ženske žrtve vojne“, kot je trdil Kojić, „mučila srbske policiste in vojake“.

Vendar pa avtor članka kot odgovor na Kojićeve trditve navaja naslednje:

- Poleti 1992 so preživeli iz koncentracijskih taborišč resnično formirali bošnjaško prvo višegrajsko brigado, ki se je borila z gverilskimi metodami na zahodnem bregu Drine, vendar nikoli ni bila niti blizu ogrožanja Višegrada, preden je bila potisnjena proti Goraždu. Bakira Hasečić se je po tem, ko je preživela več posilstev, pridružila Armadi BiH, vendar ni nobenih dokazov, da je slabo ravnala s Srbi"..

Pravzaprav se poskusi Bošnjakov, da bi se branili pred napadi, uporabljajo kot izgovori za gradnjo spomenikov srbskim vojakom in ruskim prostovoljcem, medtem ko takšnih obeležij za bošnjaške civiliste ni, poroča NAP.

- To je praksa v celotni Republiki Srpski – navaja "Guardian".