Pravosodje RS je "srebreniški trojici" kršilo človekove pravice, neupravičen pregon od leta 1998.

SARAJEVO, (Patria) - Človekove pravice Behudina Husića so bile kršene. To je ugotovilo Ustavno sodišče Bosne in Hercegovine, ki je sredi decembra obravnavalo pritožbo enega od trojice mož iz Srebrenice, ki ga pravosodje Republike Srbske preganja že od leta 1996, obtožuje pa ga, da je skupaj z Ahmom Harbašem in Nedžadom Hasićem ubijal srbske civiliste, medtem ko se je od julija 1995 mesece poskušal prebiti skozi gozd do Tuzle, piše Istraga.ba.

»Ugotovljena je kršitev člena II/3.d) Ustave Bosne in Hercegovine ter člena 5. odstavka 3. Evropske konvencije za zaščito človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ker obtoženec Behudin Husić po tem, ko je bil 14. septembra 2021 pridržan na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Bijeljini št. K-32/99 z dne 24. aprila 2001, ni bil priveden pred sodišče vse do izdaje sklepa Okrožnega sodišča v Bijeljini št. 12 0 K 002550 11 K z dne 20. septembra 2021,« piše v Odločbi Ustavnega sodišča BiH, sprejeti na seji 16. decembra lani.

Prebivalec Srebrenice Behudin Husić je bil šest dni v priporu, ne da bi bil pred tem priveden pred pristojnega sodnika v Bijeljini. Pripadniki SIPA so ga aretirali 14. septembra 2021 na podlagi predhodne odredbe iz Bijeljine, izdane pred 20 leti. Po tem je bil Husić prepeljan v Kazensko-popravni zavod v Bijeljini, kjer je bil v priporu. Tam je bil zadržan šest dni, ne da bi bil sploh priveden pred pristojno Okrožno sodišče v Bijeljini.

»Ustavno sodišče ugotavlja, da iz stanja spisa izhaja, da obtoženec zaradi tega, ker je bil v begu v času izdaje odločbe o odreditvi pripora (24. aprila 2001), ni bil 'takoj' in 'brez odlašanja' priveden pred sodišče, niti v trenutku pridržanja (14. septembra 2021, ko je bil pridržan), temveč šele 20. septembra 2021, torej po poteku šestih dni od dneva pridržanja,« je navedeno v obrazložitvi Odločbe.

Vendar pa je pri tem primeru morda še pomembnejše vprašanje obstoja utemeljenega suma, torej glavnega predpogoja za aretacijo, pripor in odreditev prepovednih ukrepov.

»Ustavno sodišče sklepa, da obstaja kršitev pravice iz člena II/3.m) Ustave Bosne in Hercegovine ter člena 2. Protokola št. 4 k Evropski konvenciji, ko je redno sodišče obtožencu odredilo prepovedne ukrepe, čeprav iz izpodbijanih sklepov izhaja, da glede obstoja utemeljenega suma ni bilo podano zadostno in relevantno obrazloženje, saj sodišče v obrazložitvi izpodbijanih odločb ni navedlo, da obstajajo 'dejstva ali informacije, na podlagi katerih bi objektivni opazovalec zaključil, da je zadevna oseba morda storila kaznivo dejanje, za katero je obtožena', iz predloženih in znanih dokumentov pa ni jasno, kaj se obtožencu očita s tožbo,« ugotavlja Ustavno sodišče BiH po pritožbi Behudina Husića.

Torej, sploh ne obstaja utemeljen sum, da so Behudin Husić, Ahmo Harbaš in Nedžad Hasić storili kazniva dejanja, zaradi katerih jih bijeljinsko pravosodje preganja že od leta 1996, ko so jih pripadniki IFOR-ja izročili policiji Republike Srbske. V nadaljevanju vas bomo na kratko spomnili na samo genezo tega primera. Po padcu Srebrenice se je sedem Bošnjakov iz tega mesta čez gozd odpravilo proti Tuzli. Mesece so bežali pred Vojsko RS in MUP-jem Republike Srbske ter se skrivali po gozdovih Podrinja. Nedžad Hasić, Behudin Husić, Ahmo Harbaš, Vahdet Avdić, Samir Avdić, Enver Harbaš in Muharem Hasić so se 11. maja 1996 odločili predati pripadnikom IFOR-ja na Črnem Vrhu, na poti Kalesija – Zvornik, po 10 mesecih, ki so jih preživeli v opustošenem podrinjskem koncu, kjer so se skrivali po genocidu v Srebrenici. Vojaki iz ameriškega kontingenta IFOR-ja so jim obljubili prevoz v Tuzlo, jih prevarali in izročili patrulji policije CSB v Zvorniku.

Nato je bil proti njim sprožen kazenski postopek zaradi obtožb, da so ubili štiri »srbske drvarje«: Đorđa Petrovića, Nikole Modrakovića, Momčila Ristanovića in Vlajka Zekića. Umori naj bi bili storjeni 2. maja 1996 v vasi Kruševo Do, oddaljeni 40 kilometrov južno od centra Srebrenice in približno sto kilometrov od kraja, kjer so se Husić, Harbaš in drugi predali pripadnikom IFOR-ja. V začetku decembra 1998 je bila na Okrožnem sodišču v Bijeljini izrečena prvostopenjska sodba za umor štirih drvarjev. Ahmo Harbaš in Nedžad Hasić sta bila obsojena na po 20 let, Behudin Husić na 11, Samir Avdić, po obtožbi za umor Muniba Mustafića, na 10 let zapora. Vahdet Avdić, Enver Harbaš in Muharem Hasić so bili oproščeni krivde in izpuščeni na prostost.

Nato so sledila mukotrpna pogajanja med entitetnimi političnimi predstavniki, ki so našli kompromis v menjavi obsojenih Harbaša, Hasića in Husića za tri obsojene srbske zločince iz zeniškega zapora. Sporazum je bil podpisan leta 1999. Bošnjaki so bili premeščeni na domnevno prestajanje kazni v zapor v Tuzli, Srbi pa v Kulo v Vzhodnem Sarajevu. Takoj po prihodu v Kulo so bili trije srbski zaporniki izpuščeni na prostost z milostjo takratnega predsednika RS Nikole Poplašena, kmalu zatem pa so bili na prostost izpuščeni tudi trije obsojeni preživeli Bošnjaki.

Sporazum med RS in Federacijo je bil podpisan januarja 1999. Toda takrat oblast Republike Srbske začne z goljufijo. Tri mesece po Sporazumu je Vrhovno sodišče Republike Srbske s sodbo z dne 26. aprila 1999 razveljavilo sodbo Okrožnega sodišča v delu, ki se je nanašal na Behudina Husića, Ahmo Harbaša in Nedžada Hasića, ter zadevo vrnilo v ponovno sojenje. V obrazložitvi sodbe je bilo med drugim navedeno, da je prvostopenjska sodba protislovna, nerazumljiva in drugo, zaradi česar je bila razveljavljena. Okrožnemu sodišču v Bijeljini je bilo naloženo ponovno sojenje, Husić, Hasić in Harbaš pa so bili razglašeni za nedosegljive. Zanje je leta 2001 izdana rdeča Interpolova potnica in od tega trenutka zanje traja »iskanje«. Hasić in Husić sta ostala živeti v BiH, medtem ko je Harbašu uspelo preseliti v Švico. Tamkajšnje oblasti so zavrnile njegovo izročitev pravosodju v Bijeljini. Novembra 2020 je bil v Tinji pri Srebreniku aretiran Nedžad Hasić. Bijeljinsko sodišče mu je odredilo pripor.

Po tem, ko je bil izpuščen na prostost, Ustavno sodišče BiH ugotavlja, da je bil nezakonito zadržan sedem mesecev. Kljub odločitvi Ustavnega sodišča, Okrožno sodišče v Bijeljini nadaljuje z isto prakso. Pripadniki SIPA 14. septembra 2021 aretirajo Behudina Husića in ga prepeljejo v KPZ Bijeljina. Tam ga, kot je razvidno iz odločbe Ustavnega sodišča BiH, šest dni zadržujejo brez kakršnekoli sodne odločbe. Po tem ga izpustijo na prostost in mu odredijo prepovedne ukrepe. Ustavno sodišče BiH je 16. decembra ugotovilo, da je bil nezakonito zadržan v priporu. In kar je najpomembneje, ugotavlja, da ni utemeljenega suma, da je »srebreniška trojka«, ki je preživela genocid, sploh storila kaznivo dejanje.