Srebrenica: V petek odprtje umetniške instalacije Milijon kosti

Patria
AutorPatria
17:19
Podijeli:
Srebrenica: V petek odprtje umetniške instalacije Milijon kosti

V organizaciji Centra za postkonfliktna istraživanja (CPI) in organizacije Umetnost revolucije (Art of Revolution) bo v petek, 10. julija ob 14.30 v Srebrenici odprta umetniška instalacija “One Million Bones“ (Milijon kosti). Instalacija bo odprta v okviru štiridnevnega multidisciplinarnega mladinskega dogodka “Obični heroji/Milijon kosti“, ki bo v Srebrenici potekal od 8. do 11. julija, in bo vključeval tudi delavnice in diskusije, ki bodo mlade udeležence izobraževale o temah, kot so moralni pogum, umetnost in izgradnja miru, mediji in družbene spremembe ter memorijalizacija, poroča bh. novinska agencija Patria.

Ob poudarjanju, da tragedijo, kot je genocid, težko razumejo tisti, ki niso bili njen del, je ustanoviteljica in izvršna direktorica Centra za postkonfliktna istraživanja Velma Šarić navedla, da je ta projekt le nadaljevanje aktivnosti, ki jih Center že dlje časa izvaja s ciljem spomina na žrtve genocida.

- Da bi vsem, ki na kakršen koli način niso povezani z genocidom, približali kontekst tega dejanja, je Center za postkonfliktna istraživanja ta svetovno priznani projekt pripeljal v Srebrenico. Želimo, da ta postavitev ne služi le povezovanju mladih z izkušnjami žrtev in preživelih, ampak da služi kot platforma, ki bo preživelim omogočila, da svojo bolečino delijo s svetom - je poudarila Šarićeva in dodala, da bo to zagotovo težak in čustven dogodek, vendar upa, da bo tudi nekaj, česar se bodo udeleženci spominjali vse življenje.

- Ob tej priložnosti se želim posebej zahvaliti organizaciji “Umetnost revolucije“, ki nam je za ta dogodek velikodušno donirala 100 tisoč ročno izdelanih kosti, ki jih bodo po komemoraciji lokalni umetniki oblikovali v stalno umetniško postavitev. Postavitev bo nameščena v spominskem centru Potočari kot stalni spomenik žrtvam genocida iz leta 1995 - je dodala Šarićeva. 

Projekt “One Million Bones“ (Milijon kosti) je nastal junija 2013, ko je svet gledal tisoče prostovoljcev iz Združenih držav Amerike, ki so pred National Mallom v Washingtonu položili več kot milijon ročno izdelanih kosti kot viden protest proti genocidom, ki se dogajajo po svetu, ter množičnim zločinom v Demokratični republiki Kongo, Sudanu in Južnem Sudanu, Burmi in Somaliji. V postavitvi te edinstvene umetniške instalacije, katere cilj je vizualno predstaviti tragedijo, ki se je zgodila kot posledica srebreniškega genocida leta 1995, bodo sodelovali prostovoljci in prostovoljke iz BiH (obeh entitet), Srbije, Hrvaške, Črne gore, Makedonije, Švedske, Združenih držav Amerike, Združenega kraljestva, Francije, Nizozemske, Italije, Kostarike, Norveške, Slovenije, Češke republike, Avstrije in Avstralije.

Vodja urada Sveta Evrope v Bosni in Hercegovini Mary Ann Hennessy je dejala, da je Svet Evrope zelo ponosen, da lahko podpre tako pomemben projekt.

- Svet Evrope je bil ustanovljen po drugi svetovni vojni prav s ciljem vzpostavitve demokracije in človekovih pravic ter zlasti preprečevanja zločinov, kot je genocid. Genocid je najhujša oblika nečlovečnosti človeštva in zelo pomembno je, da ne delamo le na izobraževanju, ampak tudi na negovanju sočutja pri mladih ljudeh, saj bomo šele, ko bomo vzpostavili to empatijo pri mladih, lahko govorili o potencialni spravi - je poudarila Hennessy in dodala, da upa, da bodo tudi druge mednarodne organizacije in vladne institucije prepoznale ta projekt in ga v prihodnosti podprle.

Prostovoljka iz BiH Lejla Bečar je navedla, da ji je zelo všeč, da je lahko del tega projekta. 

Prostovoljka iz Nizozemske Anna Idzinga je navedla, da je projekt zelo pomemben za preživele v Srebrenici, saj bodo na ta način vedeli, da mladi ljudje po vsem svetu mislijo nanje in sočustvujejo z njihovo bolečino.

- Na Nizozemskem se o genocidu ne govori veliko in zato veliko ljudi niti ne ve, kaj se je zgodilo v Srebrenici. S sodelovanjem v projektu želim mladim na Nizozemskem približati svoje izkušnje in jih bolje seznaniti s kontekstom srebreniškega genocida - je poudarila Idzinga.

Komentari (0)

Prijavite se za komentiranje

Prijava

Jos nema komentara. Budite prvi!

Minuta

Sve →

Iz drugih kategorija